sobota, 20. oktober 2018

SLOVO

Ob koncu
V Sloveniji se ne bo spremenilo ničesar, oz. tisto malo kar se je spremenilo po letu 1991, se bo obrača nazaj. Spoznal sem, da si povprečni Slovenci pravzaprav želijo paternalistične ureditve družbe, radi imajo, da država (politika) razpolaga z njihovim denarjem, prepričani so, da politiki bolje vedo kako naložiti njihov denar, katere izdelke in katere storitve potrebujejo in so jih zato tudi pomirjajo visoki in vedno višji davki. V ta sklop sodijo prisilni državni pokojninski in zdravstveni sistem brez možnosti izbire, prisilno dokapitaliziranje državnih bank in gospodarskih družb zaradi državnega lastništva in upravljanja, ki seveda ni »optimalno«. Slovenci očitno čutimo, da smo opravilno nesposobni, nismo srečni, a si paternalizma želimo še naprej. Slovencu več pomeni socialna država (državni aparat oz. politika vzame njihov denar in jim ga del vrne) kot zaposlitev in svoboda. Slovencev korupcija ne moti, če dobijo zraven kakšno drobtinico. Radi imajo negativno selekcijo, kdor izstopa, je moteč. Slovenci radi nagrajujejo in poveličujejo osebe, ki so dobrodelne, a ne s svojim denarjem. V Sloveniji tržnega gospodarstva nikoli ne bo, v Sloveniji reform nikoli ne bo. Tudi desnica tega ne želi, predvsem največja »desna« stranka. Ta se raje spušča v kulturni boj kot v gospodarsko-finančne teme in reforme, se vzdrami ob vsaki provokaciji, rada ima kult osebnosti in kot levica ljubi patrenalizem, prisilo = kolektivizem (npr. da država subvencionira razmnoževanje). Iz tujine uvažamo samo sranje, npr. cenzuro na podlagi politične korektnosti oz. sovražnega govora.


Obupal nad Slovenijo
Obupal sem. Ne vidim več smisla v kakršnemkoli družbenem udejstvovanju, to sem že nekaj časa nazaj opustil, opuščam tudi blog. Hvala vsem bralcem in komentatorjem.