Ob koncu
V Sloveniji se ne bo spremenilo ničesar, oz. tisto
malo kar se je spremenilo po letu 1991, se bo obrača nazaj. Spoznal sem, da si
povprečni Slovenci pravzaprav želijo paternalistične ureditve družbe, radi
imajo, da država (politika) razpolaga z njihovim denarjem, prepričani so, da
politiki bolje vedo kako naložiti njihov denar, katere izdelke in katere
storitve potrebujejo in so jih zato tudi pomirjajo visoki in vedno višji davki.
V ta sklop sodijo prisilni državni pokojninski in zdravstveni sistem brez
možnosti izbire, prisilno dokapitaliziranje državnih bank in gospodarskih družb
zaradi državnega lastništva in upravljanja, ki seveda ni »optimalno«. Slovenci očitno
čutimo, da smo opravilno nesposobni, nismo srečni, a si paternalizma želimo še
naprej. Slovencu več pomeni socialna
država (državni aparat oz. politika vzame njihov denar in jim ga del vrne) kot
zaposlitev in svoboda. Slovencev korupcija ne moti, če dobijo zraven kakšno
drobtinico. Radi imajo negativno selekcijo, kdor izstopa, je moteč. Slovenci
radi nagrajujejo in poveličujejo osebe, ki so dobrodelne, a ne s svojim
denarjem. V Sloveniji tržnega gospodarstva nikoli ne bo, v Sloveniji reform
nikoli ne bo. Tudi desnica tega ne želi, predvsem največja »desna« stranka. Ta
se raje spušča v kulturni boj kot v gospodarsko-finančne teme in reforme, se
vzdrami ob vsaki provokaciji, rada ima kult osebnosti in kot levica ljubi
patrenalizem, prisilo = kolektivizem (npr. da država subvencionira
razmnoževanje). Iz tujine uvažamo samo sranje, npr. cenzuro na podlagi
politične korektnosti oz. sovražnega govora.
Obupal nad Slovenijo
Obupal sem. Ne vidim več smisla v kakršnemkoli družbenem
udejstvovanju, to sem že nekaj časa nazaj opustil, opuščam tudi blog. Hvala
vsem bralcem in komentatorjem.