ŠIRIMO SLOVENSKI JAVNI SEKTOR Z NUJNO POTREBNIMI ORGANI

Ministrstvo za delo, družino, socialnezadeve in enake možnosti (MDDSZ) obvešča, da se je začela se javna razprava o predlogu Zakona o uresničevanju načela enakega obravnavanja.

MDDSZ je 25. 5. 2015 na svoji spletni strani objavilo predlog Zakona o uresničevanju načela enakega obravnavanja in tako začelo javno razpravo o zakonu. O vsebini zakona bo MDDSZ pripravilo tudi javni posvet, ki bo potekal v torek, 2. 6. 2015, ob 13. uri v prostorih MDDSZ.

Bistvena novost predlaganega zakona je širjenje redundantnih nujno potrebnih organov javnega sektorja nova ureditev zagovornika / zagovornice načela enakosti, ki se preoblikuje v samostojen in neodvisen organ. Statusno bo zagovornik / zagovornica imela položaj direktorja / direktorice vladne službe, pod pristojnostjo predsednika Vlade RS, ki pa mu bo zagotovljena visoka direktorska plača večja samostojnost in neodvisnost kot drugim podobnim vladnim službam.

Naslednja bistvena usmeritev predlaganega zakona je spreminjanje oziroma ustvarjanje prakse na področju nediskriminacije. V praksi se je izkazalo, da je področje diskriminacije na eni strani zelo obsežno in raznoliko, na drugi pa obstaja še veliko nerazumevanja glede koncepta diskriminacije, ki za levičarje pomeni umetno ustvarjanje dobro plačanih delovnih mest in zaposlovanje nezaposljivih diplomantov sociologije kulture in iskanje šivanke v kopici sena, zaradi česar poudarek zakona ni na izrekanju sankcij oziroma glob za prekrške temveč v osveščanju in pomoči pri preprečevanju in odpravljanju diskriminacije. Zaradi tega je zakon okrepil položaj zagovorniku, ki bo spremljal položaj in opozarjal na nepravilnosti in predvidel možnost izdajanja ureditvenih odločb s strani inšpekcij. 

Zagovornik načela enakosti Boštjan Vernik Šetinc že 5. leto opravlja nujno in za narodov blagor koristno funkcijo

O Zagovorniku načela enakosti in o Letnem poročilo zagovornika načela enakosti za leto 2010 sem pisal v letu 2011. Že takrat je zagovornik načela enakosti Boštjan Vernik Šetinc lobiral za ustanovitev novega organa, ki bi se financiral iz proračuna RS. Pisal sem tudi o tem s kakšnimi oslarijami nujno potrebnimi projekti v boju preti diskriminaciji se je ukvarjal in kako se pristojnosti organov s področja nediskriminacije prekrivajo ne podvajajo in je še en javno-sektorski organ nujno potreben. Verjamem, da se ni nič spremenilo. 

STUDIO CITY: ALI JE NEOLIBERALIZEM V NESKLADJU S SLOVENSKO USTAVO, GOST USTAVNI PRAVNIK: DR. ANDRAŽ TERŠEK

Jože Mencinger Damjan ima konkurenco

TV nimam, sem ter tja pogledam kakšno pogovorno ali informativno oddajo, predvsem, če me kdo opozori, da je kaj ekstremno zanimivega, mišljeno v dobrem in slabem. In včeraj sem od dekleta, ki spremlja družabna omrežja dobil namig, da je v TV »oddaji« Studio City gost ustavni pravnik: dr. Andraž Teršek prekosil samega Marcela Štefančiča v svoji borbi proti neoliberalizmu.

Verjetno ste vsi, ki spremljate družbeno dogajanje opazili, da  je znani slovenski ekonomist Jože Mencinger Damjan je avgusta 2012 obrnil ploščo. Od zagovornika svobodne podjetniške pobude, nizke javne porabe in preudarne in učinkovite rabe javnih sredstev, je proti plačilu postal zagovornik velike javne porabe in državnih infrastrukturnih projektov, ki bi jih izvedli preko zunanjega zadolževanja. Zadnjič je ponovno v prilogi Dela 50+ dobesedno rotil Slovence naj čim več trošimo in naj podpiramo projekte sorodne TEŠ6, torej drugi tir.

Kdaj je Teršek stopil v transcendentalni kult borcev proti neoliberalizmu (kaj sploh je to, a kdo ve?), za razliko od JPD ni znano, kakšno plačilo je prejel ravno tako ne. Ampak nekaj se je moralo zgoditi, obrazna mimika Terška je popolnoma drugačna.

Še nekaj insertov iz oddaje.

MS: »Je ta skrajna oblika neoliberalizma, ki vse bolj stiska Slovenijo združljiva s slovensko ustavo?«

AT: »Menim, da res ni in bi lahko navedel kar nekaj členov v ustavi.«

…

AT: … »potrebujemo močno, radikalno skrajno levico, ki bo razumela, da potrebujemo večjo državo.«

Ko sem oddajo začel  gledati, sem si rekel »Jože P. Damjan ima konkurenco«, na koncu oddaje, sem vedel, da je Andraž Teršek premagal samega JPD in še Štefančiča. Neoliberalizem bo kmalu mrtev, morda bomo, ko bo izumrl vedeli in razumel kaj je to neoliberalizem. Za enkrat tega nihče ne ve, vemo, pa da je to nekaj groznega, uperjenega proti egalitarizmu, sindikatom, korporativizmu, nacionalsocializmu, javnim uslužbencem, birokratom in visoki javni porabi. Po drugi strani pa je neoliberalizem = socializem oz. kolektivizem, vsaj glede na to, da MS in AT ugotavljata, da gre za nekaj, kar čedalje bolj stiska Slovenijo. Kdo bi vedel.

 

Andraž Teršek v oddaji razsul Jožeta P. Damjana in Marcela Štefančiča, postal je borec proti neoliberalizmu številka 1

Bi pa za konec še pohvalil idejo MS, da bi bilo dobro ločiti državo od kapitalizma. Kmalu bi se pojavilo vprašanje: »kdo bo plačeval državo?« 

ODDAJA TARČA - SEVEDA SO VZROK REVŠČINE VLADNI VARČEVALNI UKREPI

Televizijo sem že zdavnaj podaril. Kljub temu sem ter tja pogledamo kakšno informativno ali pogovorno oddajo prek spleta. In v četrtek, 21. 5. 2015 sem si na RTV SLO 1 ogledal oddajo Tarča z naslovom Evro na evro – revščina.

V oddaji so se izmenjevali prispevki in vnaprej posnete epizode novinarjev RTV ter dialogi z omizjem v studiu. Zanimiva je bila uvodna bistroumna ugotovitev novinarjev RTV: »Medtem, ko se v Evropi vsaj v zadnjem obdobju revščina ni spreminjala, je pri nas še kar rasla, vzrok vladni varčevalni ukrepi.«

V nadaljevanju oddaje lahko slišimo naslednje: »Po podatkih OECD je država izdatke od leta 2007 do 2014 povišala za več ko 20 %, kar je več kot ZDA.

In prav je, da se v Sloveniji govori o divjem varčevanju in zategovanju pasu, čeprav lahko na spletni strani SURS vidimo podatek, da smo imeli v Sloveniji leta 2007 na zadnje izravnan proračun in nikoli presežkov proračuna! Proračunski primanjkljaj je bil zgolj leta 2008 pod Maastrichtskimi 3 % in tudi v času zloglasnega Šusteršičevega ZUJF, je proračunski primanjkljaj presegel 3 %. Javni dolg se je od leta 2008 (21,9 % BDP) skoraj početveril. Število javnih uslužbencev je po podatkih SURS od leta 2008 do maja 2015 naraslo. Divje varčevanje!

Seveda so vzrok za revščino vladni varčevalni ukrepi in ne:

·         Pretirana javna poraba, ki se giblje okrog 50 % BDP.

·      Odsotnost liberalnih reform (pokojninska, zdravstvena, šolska, pravosodna, javnega sektorja) – smo najbolj statična država med postkomunističnimi državami.

·        Neučinkovitost in predimenzioniranost javnega sektorja, v katerem sem tudi sam zaposlen ter posledična zbirokratiziranost in hipernormiranost javnega in privatnega življenja.

·         Odsotnost in odganjanje tujih investitorjev.

·         Največji delež podjetij v državni lasti oz. pod upravo politike med EU državami.

·      Višja konkurenčnost ter izboljšanje blaginje držav, ki so izvedle liberalne reforme (Slovaška Estonija,…).

Seveda ne, vzrok za revščino so vladni varčevalni ukrepi, potrebno je zgolj še bolj prerazdeljevati finančna sredstva in imeli se bomo lepo, revščina bo odpravljena.

 

Tarča (novinarji RTV SLO): vzrok naraščajoče revščine v RS so vladni varčevalni ukrepi in ne previsoka javna poraba. Kdo bi razumel.

Zanimivo je bilo poslušati ideje, kako bi bilo dobro razbremeniti nizke plače. Ko je idejo razbremenitve nizkih dohodkov preko enotne davčne stopnje predstavil Mićo Mrkaić, so sindikalisti skupaj s številnimi levičarskimi politiki in družbeno političnimi delavci ob sinhronizirani glasbi levičarskega medijskega orkestra (RTV SLO, Mladina), preplavili ulice prestolnice. Seveda Mrkaićeve EDS, ki je de facto predvidevala razbremenitev nizkih dohodkov preko splošne olajšave, nikakor ni bilo dobro podpreti, zakaj on je velika neoliberalna kreatura.

Zanimivo je bilo poslušati ministrico Anjo Kopač Mrak, ki je prepričljivo zatrjevala, da lahko delimo le kar ustvarimo in da je vprašanje zgolj, če delimo pravično. Zanimivo … Seveda se strinja s povišanjem minimalnega osebnega dohodka, pustimo produktivnost slovenskih podjetij, to so neoliberalne vode. 

Zanimivo je bilo poslušati ministrico, ki je prepričljivo zatrjevala, da so rešitev nova delovna mesta.

Zanimivo je bilo poslušati ministrico Anjo Kopač Mrak, ki je razložila, da delodajalca minimalna bruto plača stane 1600 €, minimalna plača pa predstavlja več kot 50 % povprečne plače. In prav je tako, uravnilovke so prava pot, Cuba libre!

Višja dodana vrednost gospodarstva – tudi o tem je bilo NEKAJ govora…

VENEZUELA: »IMAJO NEKAJ TEŽAV, PA NE ZATO, KER SO V SOCIALIZMU, AMPAK KER SO ŠE VEDNO V KAPITALIZMU.«

Verjetno ste v naslovi prepoznali izjavo Mihe Kordiša, poslanca nacionalsocialistične Združene levice, ki je januarja obiskal obljubljeno deželo socialistov Venezuelo, v kateri po njegovem še vedno pustoši kapitalizem.

Miha Kordiš (ZL) in Violeta Tomič pred letalom v obljubljeni socialistični raj, Venezuelo

Včeraj naj bi poporočanju Yahoo News v Venezueli nacionalizirali proizvodnjo hrane, sad ima južno-ameriški raj težave s primanjkljaji osnovni dobrin (živil), visoko, 68,5 % inflacijo in gospodarsko stagnacijo. Predsednik Maduro je obljubil, da bo nacionalizacijo izvedel v roku nekaj tednov. Potrebno se je zgledovati po primerih dobre prakse, saj država nadzira že več kot polovico proizvodnje hrane, a jo še vedno primanjkuje v trgovinah.

Vsak dan ljudje čakajo v vrstah, da bi morebitno kupili kaj subvencioniranega mleka, olja in moke, pogosto odidejo praznih rok. Država poskrbi, da prebivalci Venezuele ne pretiravajo z vnosom dnevnih kalorij, tako ima javno zdravstvo manj stroškov.

Zlobni neoliberalni jeziki trdijo:

·      Zakaj bi človek delal, če je hrana brezplačna? Nihče ne bo delal in proizvajal hrane in hrane ne bo. Seveda to v socializmu ni mogoče, tam je vse drugače.

·      Večina bogastva in dobičkov je šla v roke s politiko zlizanih in skorumpiranih uradnikov v nacionaliziranih (državnih) podjetjih in vojski. Ljudstvu pa je ostala visoka inflacija in pomanjkanje domače proizvodnje oz. pomanjkanje sredstev za uvoz osnovnih dobrin kot so jedilno olje, WC papir, elektrika in medicinski pripomočki in zdravila.

·      Venezuela kraljuje v svetovnem merilu z visokim številom umorov glede na število prebivalcev.

·      V zadnjih 15 letih je venezuelska vlada (začetnik je bil Hugo Chavez) konfiscirala enormne količine delnic in nacionalizirala številna podjetja. Računi za sodne postopke še prihajajo.

·      Venezuelska vlada se je raje ukvarjala s nacionalizacijami in konfiskacijami premoženja in deljenjem drobtinic narodu kot z reševanjem resničnih težav in izvedbo liberalnih reform.

 

Nicholas Maduro

Seveda neoliberalci nikoli nimajo prav, Venezuela nima težav z revščino, korupcijo, političnim klientelizmom in izjemno visoko stopnjo kriminala zaradi nacionalizacij, temveč zaradi ostankov kapitalizma v državi kot pravijo intelektualci iz Združene levice.