ponedeljek, 08. januar 2018

KRIZNI UKREP DVIG DDV NA 22 % JE SAMO ZAČASNI UKREP – NOT!

Vlada Miroslava Cerarja v letu 2017 večkrat napove odpravo protikriznih »varčevalnih ukrepov«. Močno sprostijo nagrajevanje, zaposlovanje in višanje plač v javnem sektorju. Običajni državljani in podjetniki se sprašujemo, zakaj niso začeli z nižanjem višje stopnje DDV nazaj na 20 %. Premalo bi ostalo in že tako je premalo žetonov za delitev v javnem sektorju (kjer sem tudi sam zaposlen), v 2018. letu so že državnozborske volitve in vlada mora delite žetone-bombone, tudi ne-prodaja NLB bo neka stala, ampak važno, da ostane družinska srebrnina »naša«. Zato bojda vlada namerava dvigniti DDV na 24 %. Spin? So sindikati že na ulicah?

Morda tako enostavno ne bo šlo, bomo pa dvignili davek od dobička pravnih oseb preklestim kapitalistom. 

Predlagam, da zvišamo oba davka, torej DDV in davek na dobiček. Se bomo prej razsuli in resetirali. 

četrtek, 04. januar 2018

»KAKO ZELO ZAOSTAJAMO ZA NAPREDNIM SISTEMOM, KI GA IMAJO V VENEZUELI«

Grega Ciglar se je kot mednarodni opazovalec lokalnih volitev mudil v Venezueli, imel je vlogo predstavnika stranke Levica in RS. Svoje navdušenje je razkril Matjažu Razdrihu v intervjuju za portal Torek ob petih. Naslov intervjuja “Lačnih ljudi v Venezueli nisem videl” - GREGA CIGLAR, MEDNARODNI OPAZOVALEC LOKALNIH VOLITEV V VENEZUELI me je zlahka potegnil v branje.

Glede na fotografijo, kjer se mladi opazovalec rokuje z diktatorjem demokratičnim socialistom Madurom in glede na to, da ocenjuje stanje kot ne tako slabo, je več kot očitno, da se je gibal v krogu bogate elite, ki je vedno živela v vsaki obliki socialističnega raja diktature peščice rdečih prašičev na visoki nogi.
 
Intervju objavljam v celoti in je kot se spodobi za demokratične socialiste rdeče obarvan. Komentarji ekipe bloga Nisem levičar so črno obarvani.

Grega Ciglar je odšel v Venezuelo kot mednarodni opazovalec lokalnih volitev preteklega decembra 2017. Študira politologijo na Fakulteti za družbene vede (FDV), je sodelavec Državne volilne komisije (DVK) in član njenega okrajnega volilnega odbora.

V Venezuelo ste odšli kot mednarodni opazovalec na povabilo volilne komisije CNE, ki je tam ločena veja oblasti. Kakšna je bila naloga opazovalcev na volitvah?

Res je. V Venezuelo sem odšel kot predstavnik stranke Levica, hkrati pa sem s tem predstavljal tudi Republiko Slovenijo. Tam sem bil del t.i. ekipe mednarodnih spremljevalcev volitev. Ekipa je bila sestavljena iz različnih ljudi iz celega sveta, med njimi so bili akademiki, predstavniki političnih strank, novinarji itd. Prav tako je bila prisotna organizacija CEELA, ekipa strokovnjakov za volitve iz Latinske Amerike. Vsi skupaj smo imeli eno samo nalogo: spremljanje celotnega procesa volitev, ki so potekale 10. decembra. Ves teden pred volitvami smo aktivno sodelovali pri procesu (ogled volišč, preverjanje naprav, pogovori s kandidati…). Na koncu smo na daljšem sestanku po volitvah zapisali svoja opažanja in podali končno oceno, ki je bila zelo pozitivna. Moram reči, da sem se kot član državne volilne komisije v Sloveniji na trenutke počutil kar neprijetno, ko sem videl, kako zelo zaostajamo za naprednim sistemom, ki ga imajo v Venezueli.
 
V naprednem sistemu 200 oseb čaka v vrsti za kruh, tisti, ki imajo srečo, ga lahko kupijo.

O Venezueli smo lahko prebrali veliko negativnih novic, še posebej glede slabih življenjskih pogojev v državi. Ne glede na to, da ste tja prišli kot gost vlade, kakšni so bili prvi vtisi ob prihodu v državo?
Vsekakor država ima težave, definitivno pa lahko rečem, da niti slučajno niso tako velike, kakor nam poizkušajo prikazati »mainstream« mediji. Kakor vem slovenski »mainstream« mediji kot so RTV SLO, POP TV, A Kanal, Delo,… pojejo slavospeve državam s socialističnimi ureditvami, do Venezuele imajo posebej velike simpatije. Realna slika je popolnoma drugačna. Res občasno primanjkuje določenih živil, zdravil ipd., toda niti v eni trgovini nisem videl popolnoma praznih polic. O kako lepo in spodbudno, niti v eni trgovini ni videl popolnoma praznih polic. Že iščem potni list za selitev v Venezuelo. Videl sem borbene in odločne ljudi, ki kljub tem težavam nadaljujejo s svojim vsakdanjim življenjem. Predvsem so zelo iznajdljivi, npr. če za nekaj dni zmanjka jajc, namesto tega pač jedo kaj drugega. Bojda so golobi, vrabci, trava in humus tudi užitni. Lačnih ljudi nisem videl. Težave so, niso pa tako tragične, kot bi človek pričakoval. Lačnih ljudi v elitnem krogu okoli Madura seveda ni videl…

Glavno vprašanje pa je, kdo je odgovoren zanje? V Venezueli sta se izoblikovali dve glavni argumentacijski liniji. Ena je opozicijska, ki pravzaprav za vse težave krivi socialistično vlado, druga pa je provladna, ki za težko situacijo krivi ekonomsko vojno, ki so jo zoper socialistično Venezuelo sprožile ZDA skupaj s svojimi zavezniki. Sam sem dobil jasen vtis, kaj o tem menijo navadni ljudje že iz mnogih pogovorov, ki sem jih opravil na ulicah Caracasa. Očitno večina ljudi bolj verjame vladi, kar se je izkazalo z veliko zmago na volitvah. Zmagovalec predsedniških volitev Maduro je opoziciji, ki je klub medijski blokadi zmagala na parlamentarnih volitvah, parlamentu, ki je politično pripadel opoziciji, odvzel vse pomembne zakonodajne pristojnosti in te prenesel na organe, ki jih vodijo Madurovi socialisti.

V medijih pogosto lahko slišimo, da velika (tiha) večina del Venezuelcev nasprotuje vladi. Kako so vas kot opazovalce sprejeti domačini?

To je bil zame najbolj zanimiv del. Sprejeti smo bili izjemno lepo. Domačini so bili zelo prijazni in veseli obiska. Neverjetni ljudje, resnično. Moram reči, da pri tem nisem opazil razlike med pripadniki vlade in opozicije, prav vsi so bili do nas izjemno prijazni. Vsak s svojo resnico, seveda. Se pa nikakor ne bi strinjal, da je velika večina proti vladi. Daleč od tega, prej bi rekel, da je manjša elitna skupina prebivalstva proti njej, medtem ko jo revnejši deli populacije, ki so sicer v veliki večini, zagotovo podpirajo. Ko sem se mudil v bogatejšem delu glavnega mesta, sem se pogovarjal predvsem s podporniki opozicije, ki so sicer bolje izobraženi, dokaj premožni in živijo kar razkošno življenje. Ko pa sem obiskal »barriose«, je bilo izjemno težko srečati koga, ki ni goreče podpiral Madurove vlade. Na vsakem zidu je bilo moč opaziti grafite Huga Chaveza, Madura, Fidela Castra in Bolivarja, seveda ob nujni spremljavi gesel o solidarnosti, internacionalizmu, socializmu, svobodi in ljubezni do revolucije. V teh barakah živijo revni ljudje, ki pa so neverjetno ponosni in borbeni. Revolucija jim je prinesla veliko sprememb na bolje, zato ji ostajajo zvesti tudi sedaj, ko država ni v rožnatem stanju. Revolucija jim je prinesla nekaj vladnih drobtin in nadaljnje uživanje v vsakodnevnem brezdelju v zameno za volilne glasove in predvsem veliko gesel o solidarnosti, internacionalizmu, socializmu, svobodi in ljubezni do revolucije, ki puščajo luknje v želodcih, kljub temu, da država stoji na polju črnega zlata. Klasična levičarska logika oz. po njihovem dialektika, opazovalec pove, da je revolucija Venezuelcem prinesla veliko sprememb na bolje in v isti sapi, da so revni.
 
Opazovalec Ciglar pove, da je revolucija Venezuelcem prinesla veliko sprememb na bolje in v isti sapi, da so revni.
Ali je bilo delo opazovalcev kakorkoli omejeno, ste imeli na primer možnost sestanka z opozicijo?

Ne. Delo ni bilo omejeno, nasprotno. Dejansko smo imeli možnost pogovora, kljub temu da je bil program pripravljen vnaprej. Tako sem recimo zaprosil za dovoljenje za izhod iz hotela, da sem se lahko sam sprehodil med ljudmi, kar mi je zelo koristilo. Takrat dobiš pravi vtis, pravo izkušnjo. Je to običajna praksa, da moraš zaprositi za dovoljenje, da lahko greš iz hotela? Očitno privrženci stranke Levica sovražijo svobodo (gibanja in govora). Tako so jih naučili v našem izobraževalnem sistemu.

Da, tudi z opozicijo smo se dobili oz. imeli možnost pogovora s predstavniki opozicijskih strank, in sicer tako pred volitvami kot na dan volitev, ko so opozicijske stranke poslale svoje opazovalce na volišča. Slednje sem vselej vprašal isto: »Ali priznavate legitimnost volitev? Ali vse poteka tako, kot je treba?«, in moram reči, da sem bil nad njihovimi odzivi presenečen. Nihče ni imel nikakršnih pripomb nad procesom, izvedbo in legitimnostjo volitev. Zanimivo, glede na to, da smo takoj po volitvah spet prebirali obtožbe na račun CNE…

Kakšnega odziva ste bili deležni ob vrnitvi v Slovenijo?

Ob vrnitvi me je kontaktiralo nekaj medijev in posameznikov, ki so jih zanimale realna slika Venezuele in volitve, ki sem jih spremljal. Med mladimi je kar nekaj skeptičnih, razmišljujočih ljudi, ki mainstreamovski medijski logiki ne nasedajo. Ne razumem, še enkrat slovenski mainstreamovski mediji so izrazito prosocialistični, v kateri državi živi Ciglar? Sam živim v inkubatorju socialističnih idej – Ljubljani, kjer se tudi oblikuje velik del slovenske medijske krajine. Vesel sem, da sem imel priložnost v živo spoznati Venezuelo in da lahko ljudem povem tudi svojo verzijo zgodbe, kot sem ji bil priča. Prav v ta namen bomo verjetno kmalu organizirali okroglo mizo, kjer bomo govorili o Venezueli in kamor so vabljeni vsi, ki kritično nastopajo do medijskega poročanja,.

Kaj so po vašem mnenju največji izzivi za Venezuelo, Venezuelce in Venezuelke?

Vsekakor stabilizacija vrednosti denarja. Hiperinflacija je daleč največji problem. To bo po moji oceni najbolj ključno za prihodnost te bogate dežele. Situacijo s hrano in osnovnimi potrebščinami so za zdaj kar stabilizirali, kar je bilo res ključnega pomena za stabilnost oblasti in mir. Mir, ki so ga dolgo čakali. Upam, da bo tako mirno še naprej, kajti divjanja opozicije, ki je na vrhuncu protestov celo zažigala žive ljudi, resnično ne bi želel videti. Zanimivo, le zakaj bi lačni ljudje brez toaletnega papirja, ki služijo ničvredni denar, ki ga inflacija takoj požre divjali? Kdo ima odgovor?

Za zaključek, kaj je po vašem največji ‘fake news’, ki so ga lansirali mednarodni mediji o razmerah v Venezueli?


Vse skupaj je zelo zlagano, je pa dejansko največji »nateg«, ko pišejo o Nicolasu Maduru kot diktatorju, ki ga nihče ne podpira. Maduro je bil demokratično izvoljen na volitvah, ki jih opozicija sicer ne priznava, a treba je povedati, da ni do sedaj predložila nikakršnega (!) dokaza, ki bi izpodbijal legitimnost le-teh. Maduro je med revnejšimi prebivalci, ki tvorijo kakšnih 60–70% države zelo priljubljen. Predvsem zaradi nadaljevanja chavističnih politik (Program vseljevanja (Mision viviendas), v katerem so zgradili več kot 1,9 milijona socialnih stanovanj, CLAP prehranjevalni program, ki omogoča subvencijonirano prehrano prebivalcem ipd.), ki so neprimerno izboljšale življenje mnogim. Tako, da bi kot »fake news« vsekakor izpostavil tovrstno »poročanje«, ki je skrajno neokusno in neprimerno, da ne uporabim kakšne druge besede. To bo objavljeno sigurno še v naslednji številki Mladine, v Delovi Sobotni prilogi, Zarji in drugih PR glasilih stranke Levica In Venezuelci in sedem palčkov so za devetimi gorami in devetimi vodami živeli še dolgo dolgo časa…

ponedeljek, 11. december 2017

REVIJA MLADINA ZOPET SIMPATIZIRA S KORUPCIJO IN ČAKALNIMI VRSTAMI V ZDRAVSTVU

Očitno drži, »ima neka tajna veza« med Mladino in slovenskim zdravstvom (in Marc Medicalom), ki temelji na solidarnostnem sistemu. Solidarnim s kom ali čem?

Izjava leta



Enkrat je urednik Mladine in gejevski aktivist Gregor Repovž že stopil v bran dolgim čakalnim vrstam. Tokrat je zmagal. Trije tedni so do konca leta, menim, da bo je njegova izjava neizpodbitno izjava leta. 

Gregor Repovž, tudi Prekmurci so osveščeni in se strinjajo z vami

četrtek, 30. november 2017

VLADA JUSTINA TRUDEAUA NAMENILA V PRETEKLOSTI DISKRIMINIRANIM PRIPADNIKOM LGBTQ 145 MILIJONOV DOLARJEV, JE TO DOVOLJ? KMALU ŠE OPRAVIČILO V FINANČNI OBLIKI DISKRIMINIRANIM PEDOFILOM?

Po poročanju The Globe and Mail je levičarski premier Justin Trudeau odredil opravičilo v preteklosti diskriminiranim pripadnikom LGBTQ v višini 145 milijonov dolarjev.

V času, ko precej evropskih držav zateguje pas (z izjemo Slovenije, ki ni nikoli varčevala seveda, vir SURS, EUROSTAT), kanadska vlada sledi idejam frankfurtske šole kulturnega marksizma in deli stotine milijonov dolarjev žrtvam »diskriminacije«. Kanada očitno drugih prioritet in težav nima. Denar bodo prispevala današnje aktivne generacije, ki s tem, kar se je dogajalo v preteklosti nimajo nič.

Justin Trudeau se zaveda prioritete Kanade in svojega mandata

Verjetno bo na naslednjih volitvah velik del Kanadčanov ne glede na politično prepričanje volil z rokami na svojih denarnicah oz. z nogami in poskušal preprečiti nadaljnje razdeljevanje denarja ozkim interesnim skupinam. Volilni glasovi libertarcev in zmernih levičarjev se bodo verjetno preusmerili drugam, opravičila s tujimi denarnicami se bodo poznala na volitvah, sploh, če ne bo to zadnje finančno opravičilo v seriji opravičil…


Se obeta kmalu še opravičilo v finančni obliki diskriminiranim zoofilom, pedofilom in poligamistom?

ponedeljek, 18. september 2017

SNAGAZIN – POLEG RTV IN GLASILA LJUBLJANA, ŠE ENO GLASILO SOCIALISTIČNE AVANTGARDE, KI SMO GA PRISILJENI PLAČEVATI Z JAVNIM DENARJEM

Vseeno mi je kaj pišejo mediji, moti me zgolj, če gre za maniplulantske zapise v medijih, ki so financirani iz davkoplačevalskega denarja oz. javnega denarja (občine itd.). Naročnine za RTV že dolgo ne plačujem več, očitno jo bom kmalu prisiljen plačevati, čeprav nimam TV sprejemnika in programov TV SLO ne želim gledati. Kaj pa lokalni mediji in mediji javnih podjetij? Večkrat sem že pisal o glasilu Ljubljana, ki smo ga prisiljeni plačevati, v katerem je prostor zgolj za zapise ritoliznikov Zorana Jankovića manj kot 70 let starih članov Zveze borcev (druga svetovna vojna se je končala leta 1945) in občinskih parazitov častnih meščanov Ljubljane in oseb, ki delajo v dobrobit Ljubljane.
 
Uvodnik direktorja javnega podjetja Snaga v reviji Snagazin

Ugotavljam, da me neizmerno razveseljuje tudi glasilo socialistične avantgarde Snagazin, ki smo ga ravno tako prisiljeni plačevati v okolju prijazni nakladi 155.000 izvodov. Posebej priporočam v branje uvodnik direktorja javnega podjetja Snaga, marksista, ki na podlagi uvodnika ni nikoli prebral nobene Marxove knjige Janka Kramžarja - Mi nismo sanjači in seveda iskrive misli Vesne Vuk Godina, o kateri sem tudi že pisal, na podlagi svojih osebnih izkušenj. Ugotavljata, da naj bi imeli v Sloveniji kapitalizem in v kapitalizmu trošimo preveč in kupujemo poceni robo, ki se hitro obrabi. Res je, kupujemo preveč, kupujemo poceni robo, ki se hitro obrabi. Kaj ima to veze s kapitalizmom in sploh kakšno zvezo ima slovenska zakonodaja in gospodarstvo s kapitalizmom? Poleg tega se tisti, ki nam spomin sega dovolj daleč spomnimo, kako smo v sedemdesetih letih v času komunizma hodili v Trst in Gradec in kupili vse, kar se je svetilo, vso ceneno robo. Zapravili smo vse. Ker je bil socializem manj produktiven, smo lahko kupili manj cenene robe. Je bilo to dobro? Si manj produktiven, bolj reven in ustvariš manj smeti? Sicer pa potrošništvo nimam nobene veze s kapitalizmom. Kdor ne verjame, naj gre gledati divje potrošništvo v kapitalistično Švico. Ne boste verjeli, kako skromno tam živijo in kako dodelano imajo okolijsko in »smetarsko« politiko. Lažje kot biti svetovljanski, okolijsko odgovoren in iskren, pa je citirati Žižka in Marxa oz. pripisovati Marxu neke izjave in seveda uživati v tujem, tj. davkoplačevalskem denarju (Kramžar, Godina). 

torek, 29. avgust 2017

133. ČLEN KZ SFRJ O VERBALNEM DELIKTU NI POZABLJEN

Slovenija v času Jugoslavije - 133. člen

(1)  Kdor s pisano besedo, letakom, risbo, govorom ali kako drugače poziva ali ščuva k rušenju oblasti delavskega razreda in delovnih ljudi, k protiustavni spremembi socialistične samoupravne družbene ureditve, k razbijanju bratstva in enotnosti ter enakopravnosti narodov in narodnosti, k strmoglavljenju organov družbene samouprave in oblasti ali njihovih izvršilnih organov, k odporu proti odločitvam pristojnih organov oblasti in samouprave, ki so pomembne za varnost in razvoj socialističnih, samoupravnih odnosov, varnost in obrambo države, ali kdor s hudobnim namenom in neresnično prikazuje družbene in politične razmere v državi, se kaznuje z zaporom od enega do deset let.
(2) Kdor stori dejanje iz prvega odstavka tega člena s pomočjo ali pod vplivom iz tu-jine, se kaznuje z zaporom najmanj treh let.
(3) Kdor pošilja ali spravlja v SFRJ agitatorje ali propagandni material za izvrševanje dejanj iz prvega odstavka tega člena, se kaznuje z zaporom najmanj enega leta.
(4) Kdor izdeluje ali razmnožuje sovražni propagandni material z namenom, da bi ga razširjal, ali kdor ima pri sebi ta material, čeprav ve, da je namenjen za razširjanje, se kaznuje z zaporom od šestih cev do petih let.

To je bila Slovenija v času Jugoslavije, ko so se levičarji borili za svobodo govora.

Slovenija v letu 2017

Slovenski levičarji so sicer pregovorno ksenofobni do ZDA, a znajo iz ZDA izbrati plevel in kupa zrnja, ko gre za modne zapovedi mainstremovskih ameriški medijev.



dr. Neža Kogovšek Šalamon, direktorica na Twitterju




doc. dr. Barbara Rajgelj, visokošolska učiteljica na Twitterju

petek, 28. julij 2017

MINISTRSTVO ZA DELO DRUŽINO,… NABITO S KADRI STRANKE SD, ERGO PONOVNA BLAMAŽA Z IMENOM NACIONALNI IZVEDBENI NAČRT NACIONALNEGA PROGRAMA SOCIALNEGA VARSTVA ZA OBDOBJE 2017–2018, VREDNOST: DOBRIH 58 MILIJONOV EVROV

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti – zaposlitveni bazen stranke SD

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je v zadnjih nekaj letih stranka SD dobesedno prestrelila s strankarskimi kadri na višjih in nižjih nivojih. Lahko rečem, da se s predlogi ministrice dr. Anje Kopač Mrak ne strinjam, gre za Svetlikovo učenko, ki zagovarja centralno-planske ukrepe iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja in izrazito paternalistični model ureditve socialnega varstva, a vendar lahko trdim, tovarišica »prihaja iz stroke«. Sodelavci, ki jih je stranka zaposlila pa ali nimajo ustreznih ali celo nobenih izkušenj z delom na zahtevanih področjih (trg dela, sociala, invalidi, družinska politika) ali pa so zgolj trdi teoretiki Fakultete za socialno delo, ki jim praktično delo in poznavanje terena (dinamika zaposlovanja v gospodarstvu, nasilja, revščine…) ni blizu.

Škandalozni dokument: Nacionalni izvedbeni načrt nacionalnega programa socialnega varstva za obdobje 2017–2018


Dokument Vlada RS sprejela Nacionalni izvedbeni načrt nacionalnega programa socialnega varstva so izdelale pred dvema letoma zunanje institucije in je v osnovi soliden, a kaj ko je kadrovski bazen na MDDSZ tako plitek … z drugimi besedami gre očitno za nepismene, nizko storilne kadre, ki niso niti prebrali dve leti starega dokumenta, tako da so informacije v dokumentu zastarele, velik del rokov je že potekel, opis stanja in ukrepi so napisani kot da smo v letu 2015.


Poglejmo nekaj cvetk:

Stanje
·         Stran 2: Okrevanje gospodarske aktivnosti se, kot že omenjeno, odraža tudi na trgu dela, saj se bo rast zaposlenosti v letošnjem letu okrepila za 1,5 %. Smo v jeseni leta 2015.
·         Stran 2: V Sloveniji se torej brezposelnost niža. V prvih devetih mesecih letos je bilo v povprečju za šest odstotkov manj registriranih brezposelnih kot v enakem obdobju lani. Septembra se je zaposlilo 6.999 oseb, kar je 48,9 % več kot avgusta. Smo v jeseni leta 2015.
·         Stran 2: Napovedi glede gospodarskih gibanj ter gibanj na trgu dela (zaposlovanje in brezposelnost) za obdobje do leta 2017 so ugodne. Smo v letu 2015.

Ključni izzivi in prioritete glede drugega cilja Resolucije do leta 2018:

·         Stran 12: Informativni izračun bo predvidoma uveden do sredine leta 2016. Malo zamujamo in sami opozarjamo, da izračuna še ni eno leto po roku, ki smo si ga sami postavili?
Ukrepi za doseganje prvega cilja Resolucije
·         Stran 15: Priprava strategije kakovostnega staranja v Sloveniji. Rok za izvedbo ukrepa: 31. 12. 2016. Malo zamujamo in sami opozarjamo, da ocene še ni pol leta po roku, ki smo si ga sami postavili?
·         Stran 15: Priprava nove ocene minimalnih življenjskih stroškov, ki so podlaga za določitev osnovnega zneska minimalnega dohodka. Rok za izvedbo ukrepa: 31. 12. 2016. Malo zamujamo in sami opozarjamo, da ocene še ni pol leta po roku, ki smo si ga sami postavili?
·         Stran 19: Priprava in sprejem Zakona na področju dolgotrajne oskrbe. Rok za izvedbo ukrepa: 31. 12. 2016. Malo zamujamo in sami opozarjamo, da ocene še ni pol leta po roku, ki smo si ga sami postavili?
·         Stran 19: Priprava in sprejem Zakona o socialnem vključevanju. Rok za izvedbo ukrepa: 31. 12. 2016. Malo zamujamo in sami opozarjamo, da ocene še ni pol leta po roku, ki smo si ga sami postavili?
·         Stran 21: Raziskava in analiza trga - potencial za razvoj socialnih podjetij na področju skupnostnih storitev in programov. Rok za izvedbo ukrepa: 31. 12. 2016. Malo zamujamo in sami opozarjamo, da ocene še ni pol leta po roku, ki smo si ga sami postavili?
·         Stran 21: Zagotovitev različnih oblik pomoči in podpore za neformalne oskrbovalce. Rok za izvedbo ukrepa: 31. 12. 2016. Malo zamujamo in sami opozarjamo, da ocene še ni pol leta po roku, ki smo si ga sami postavili?
·         Stran 21: Ustanovitev Sveta Vlade za deinstitucionalizacijo. Rok za izvedbo ukrepa: 31. 12. 2016. Malo zamujamo in sami opozarjamo, da ocene še ni pol leta po roku, ki smo si ga sami postavili?
·         Stran 24: Sprememba in dopolnitev Zakona o socialnem varstvu. Rok za izvedbo ukrepa: avgust 2016. Malo zamujamo in sami opozarjamo, da ocene še ni eno leto po roku, ki smo si ga sami postavili?

Nekateri ukrepi imajo sicer še »nepretečeni rok«, vendar je praktično nemogoče, da bi v ustreznem času izdelali kakovostni izdelek, ker po mojih informacijah ni narejenega še praktično nič: Informacijska podpora sistemu socialne aktivacije, Zagon projekta Romski koordinator, Razvoj in nadgradnja IKT storitev za spodbujanje življenja v domačem okolju, Prilagoditev in preoblikovanje obstoječih mrež institucionalnega varstva ter vstop novih izvajalcev za nudenje skupnostnih storitev in programov za starejše ter ukrep Razvoj skupnostnih programov in storitev v procesu deinstitucionalizacije (stran 17-21).

Dokument se nanaša na ukrepe, vredne dobrih 58 milijonov evrov

Del ukrepov, navedenih v izvedbenem načrtu naj bi realizirali s pomočjo EU sredstev. Za leto 2017 iz evropskih sredstev 5.665.964,69 evrov in 14.810.675 evrov iz proračuna RS. Za leto 2018 iz evropskih sredstev 18.373.395,16 evrov in 19.673.597 iz sredstev proračuna RS. Skupaj 58.523.631 evrov.
 
dr. Anja Kopač Mrak: »…dobrih 58 milijonov evrov, ah ta drobižek…«

Vlada RS in ministrica dr. Anja Kopač Mrak se norčujeta iz dokumenta vrednega drobiža, dobrih 58 milijonov evrov.