petek, 21. april 2017

KAKO VELIKA JE BILA V RESNICI SLOVENSKA BANČNA LUKNJA? – RESNICO RAZKRIVA ŠTUDIJA, KI JE … NI!

V tabloidu Delo, je družbeno-politična delavka Suzana Kos 19. 4. 2017 na prvi strani zopet izpostavila študijo ekonomista Veljka Boleta, ki je izračunal, da je bila bančna luknja predimenzionirana za več milijard evrov. Analiza makroekonomista je dokument, ki za zdaj javnosti ni dostopen, tovariš Bole pa se je odločil, da v zvezi z njim ne daje izjav.
 
Na levi strani karikature slovenskega državnega bančnega sistema je avtor pozabil narisati uglednega ekonomista, ki dela študije z vnaprej predvidenimi rezultati za vlado. 
Ker ekonomist Veljko Bole prihaja iz Mencingerjevega EIPF, ki je priznan in priljubljen po svoji konkurenčni prednosti, saj je možno proti solidnemu plačilu naročiti študije z vnaprej predvidenimi rezultati.


Javnost bi torej rada videla to spektakularno študijo, predvsem pa metodologijo, po kateri je ugledni ekonomist prišel do konkretnih številk, ki se po vseh meni znanih podatkih ne ujemajo z realnim stanjem. 

četrtek, 06. april 2017

DRŽAVA MORA KUPITI POTAPLJAJOČI SE MERCATOR …. NOT!

 Nekaj preprostih misli in dejstev o Mercatorju.

Zgodovinska dejstva

·        Mercator je pred nastopom županskih funkcij vodil Zoran Janković.
·        Zoran Janković je Mercator vodil učinkovito pravijo slovenski dominantni mediji, številke kažejo drugače (dolg itd.).
·        Mercatorju je štango držala politika in umikala konkurenco (Spar), kljub temu poslovni izdii niso bili primerljivi s konkurenti v regiji.
·        Zaradi odlaganja prodaje, je vrednost delnice Mercatorja padala strmo od 221 € navzdol.
·        I. Todorić je Mercator kupil s pomočjo kreditov.
·        Nacionalnim socialistom ni uspelo obrniti zakonodajeo socialnem podjetništvu in s tem stresti davkoplačevalski denar proti vetru.
·        Davkoplačevalci smo bili za nekaj časa rešeni in smo pozdravili odpis zadolženega in nekonkurenčnega trgovca, zaposleni v Mercatorju so ostali v negotovosti.
·        Iz virov blizu Agrokorja nikoli niso pricurljale informacije, zakaj so kupili slabo podjetje, ko je bila ravno v tistem času ponudba za investitorje dovolj velika. Njihov problem, ne naš.



Ko nacionalni socialisti in pristaši samoupravnega socializma oživijo

·        Nacionalni socialisti in pristaši samoupravnega socializma bi kupili zadolženo podjetje nazaj.
·        Za to potezo bi porabili davkoplačevalski denar.
·        Mercator bi torej posredno prevzel kakšen paradržavni sklad, morda SDH, DUTB.
·        V nacionalnem interesu je imeti velikega trgovca pravijo.
·        Vedno so v ospredju delovna mesta malih ljudi, v resnici pa so v ozadju delovna mesta v upravah in nadzornih odborih, kamor kadrujejo skoraj izključno politične stranke.
·        V ozadju so seveda tudi ostali odurni paraziti prekarno zaposleni, ki bivajo v simbiozi s podjetjem (svetovalne pogodbe).
·        Torej reševali naj bi zopet partikularne interese političnih izbrancev.


Torej? Imamo politični problem trenutne vlade

·        Prodali smo podjetje, ki sodi v rang »podjetij s slabimi krediti«. Dobra novica za slovenske davkoplačevalce.
·        Torej je na mestu vprašanje zakaj kupovati gnilo jajce nazaj? In zopet isto vprašanje, ponudba je velika, obrestne mere so še vedno nizke, zakaj ne kupiti nekaj dobrega? Oz. zakaj naj bi sploh država kupovala gospodarska podjetja? Je to naloga države?
·        Ponudba trgovin je velika, tudi z več slovenskimi izdelki.
·        Kakor vem slovenske banke niso dale kreditov Todoriću. Torej je zdaj Mercator problem tujih kreditodajalcev (bank, kupcev obveznic?), ne države Slovenije.
·        Problem dobaviteljev ni problem države Slovenije. Če so dobavljali vnaprej brez plačila, so pač sklenili slabe pogodbe, delali po slabi praksi, njihova stvar.
·        Če je Agrokor goljufal pri plačilu dobaviteljev, ni rešitev nakup Mercatorja z davkoplačevalski denarjem, temveč sodišča.
·        Da Slovenci ne kupujejo slovensko, je pač težava slovenskega šolskega sistema ali kakovosti izdelkov oz. cen izdelkov. Vse kar je patriotsko in nacionalistično je v Sloveniji tabu, razen državnega lastništva podjetij in bank. Zato pa nismo Švica, kjer je odnos do domačega privzgojen, pomembna pa je tudi kakovost in zanesljivost.

·        Imamo torej politični problem trenutne vlade, ki »moralno« odgovarja za riziko izgube delovnih mest, če se tak zlom zgodi v njihovem mandatu. Vseeno je, če ima podjetje tujega lastnika. Za dober imidž v javnosti pa se hitro najde denar za dokapitalizacijo oz. v tem primeru slab nakup.

četrtek, 23. marec 2017

JAVNI POZIV PREDSEDNIKU VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE K ZAPOSLOVANJU SUFICITARNIH IN NEZAPOSLJIVIH POKLICEV (7., 8. IN 9. STOPNJA IZOBRAZBE)

JAVNI POZIV PREDSEDNIKU VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE K ZAPOSLOVANJU SUFICITARNIH IN NEZAPOSLJIVIH POKLICEV (7., 8. IN 9. STOPNJA IZOBRAZBE)



Skupina nevladnih organizacij je lansiralo v javnost javni poziv predsedniku vlade Republike Slovenije, Dr. Miru Cerarju k širjenju javnega sektorja oz. zaposlovanju doktorjev sociologije kulture in socialne antropologije in ostalih suficitarnih in neaplikatvnih poklicev s področja socialnega inženiringa k višanju sredstev za Urad zagovornika načela enakosti – samostojnega državnega organa za »varstvo pred diskriminacijo«. 130.000 € za zaposlene letno je namreč premalo za izjemno pomembno delo, ki ga opravljajo. Potrebujejo štirikrat toliko sredstev.



V celoti objavljam pismo, ki smo ga pred kratkim  prejeli na skupni službeni e-naslov. Preden ga preberete in podprete nepogrešljivo institucijo, si preberite zapis o tej instituciji in analizo njihovega iskanja šivanke v kopici sena oz. umetnega ustvarjanja pojavov diskriminacije njihovih pomembnejših poročil in ugotovitev.




»JAVNI POZIV PREDSEDNIKU VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE,
DR. MIRU CERARJU

Skupina nevladnih organizacij, ki delujemo na področju človekovih pravic in nediskriminacije, z zaskrbljenostjo spremljamo medijska poročila v zvezi s pogoji delovanja Zagovornika načela enakosti – samostojnega državnega organa za varstvo pred diskriminacijo.

Vlado Republike Slovenije javno pozivamo, da Zagovorniku nemudoma zagotovi:
- ustrezna finančna sredstva za izvajanje desetih obsežnih nalog, ki jih Zagovorniku nalaga Zakon o varstvu pred diskriminacijo;
- primerne prostore, ki bodo ustrezali kriterijem Zakona o varnosti in zdravju pri delu;
- primerne informacijske pogoje za delo v skladu s standardi, ki veljajo za vsak samostojen državni organ v Republiki Sloveniji.

Zagovornik glede na sprejeti proračun Republike Slovenije za leto 2017 razpolaga z 200.000 EUR letnega proračuna, od česar je le 130.000 na razpolago za zaposlene. Iz teh sredstev je mogoče zagotoviti okvirno tri do štiri zaposlitve, torej še dve ali tri osebe poleg predstojnika. Vlado Republike Slovenije sprašujemo, kako naj tako majhna skupina zaposlenih izvaja vse naloge, ki se najprej pričakujejo od vsakega državnega organa, in nato še naloge, ki so temu konkretnemu organu poverjene z Zakonom o varstvu pred diskriminacijo?

Vsak državni organ potrebuje ustrezno pravno in finančno službo, da zagotovi ustrezno delovanje, skladno z Zakonom o javnih uslužbencih, Zakonom o državni upravi ter drugimi zakonskimi in podzakonskimi predpisi. Zagovornik takšne službe zdaj nima in je v danih pogojih tudi ne more imeti, saj mora nujno zaposliti ljudi za izvajanje nalog po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo. Te so izjemno obsežne: 1) opravljal naj bi neodvisne raziskave, 2) objavljal neodvisna poročila, 3) izvajal naloge inšpekcijskega nadzora, 4) zagotavljal neodvisno pomoč diskriminiranim osebam, 4) sodeloval v sodnih postopkih zaradi diskriminacije, 5) osveščal splošno javnost, 6) spremljal stanje na področju diskriminacije, 7) predlagal sprejetje posebnih ukrepov za izboljšanje položaja diskriminiranih oseb in 8) izvajal še druge naloge. Zagovornik se trenutno sooča z zaostankom 200 primerov, ki jih je prevzel ob nastopu funkcije, vsak dan pa prejema nove pritožbe zaradi diskriminacije.

Naj spomnimo, da je zagovornik pristojen za diskriminacijo na podlagi vseh možnih osebnih okoliščin, zlasti pa glede na spol, narodnost, raso ali etnično poreklo, jezik, vero ali prepričanje, invalidnost, starost, spolno usmerjenost, spolno identiteto in spolni izraz, družbeni položaj, premoženjsko stanje, izobrazbo ali katero koli drugo osebno okoliščino. Pristojen je za vsa področja življenja, na katerih lahko pride do diskriminacije, tako v javnem kot zasebnem sektorju. Vsakomur je jasno, da teh nalog s tremi ali štirimi zaposlenimi niti približno ni mogoče izvajati. Informacijski pooblaščenec, ki ravno tako kot Zagovornik načela enakosti deluje kot samostojen in neodvisen državni organ in združuje dostop do informacij javnega značaja in varstvo osebnih podatkov, zaposluje 32 oseb in mu je namenjen proračun v višini 1,4 mio evrov.

Za izvajanje vseh navedenih nalog na osnovni ravni bi Zagovornik po naši oceni potreboval vsaj štirikrat več zaposlenih in ustrezno višja sredstva.

Nujno pa potrebuje tudi osnovne pogoje za delo, zlasti ustrezne prostore, ki bodo ustrezno informacijsko podprti. Zagovornik po naših informacijah trenutno deluje v prostorih, ki so očitno zdravstveno neprimerni za delo. Gre za dve pisarni v prostorih stavbe na Kotnikovi 28, kjer deluje Ministrstvo za delo. Pisarne so bile pred tem večinoma prazne, saj so se uslužbenci, ki so jih v preteklosti uporabljali, pritoževali zaradi zdravstvenih težav (pekoče
bolečine v dihalih zaradi kemikalij). Zagovornik drugih prostorov ne more najeti, ker mu proračun, s katerim razpolaga, tega ne omogoča. Če bi druge prostore najel, mu zaradi visokih najemnin ne bi ostalo dovolj sredstev za druge materialne stroške.

Želimo opozoriti, da se je Republika Slovenija k ustanovitvi Zagovornika in k zagotovitvi pogojev za njegovo delovanje zavezala sama s tem, ko je postala članica Evropske unije. Ustanovitev takega organa ji namreč nalaga Direktiva Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost. Ta direktiva v 13. členu določa, da morajo države članice ustanoviti organ za spodbujanje enakega obravnavanja. Opozarjamo, da zgolj ustanovitev organa, brez zagotavljanja ustreznih pogojev za delo, ni skladna z direktivo.

Ozadje: Slovenija ima sicer na področju ustanovitve tega organa težave že od samega začetka. Leta 2005 je namreč za namen izpolnitve zahtev iz omenjene direktive za zagovornika oziroma zagovornico imenovala eno javno uslužbenko, čeprav direktiva izrecno zahteva, da mora naloge tega organa izvajati organ ali del organa, ki je pristojen za varstvo človekovih pravic. Evropska komisija se je zaradi neaktivnosti Slovenije na tem področju po več poslanih uradnih opominih odločila zoper našo državo sprožiti tudi formalen postopek zaradi kršitve prava EU (infringement procedure). Šele takrat so opozorila zalegla vsaj toliko, da je bil leta 2016 z zakonom ustanovljen Zagovornik kot nov samostojen organ, sedaj pa so spet težave pri zagotavljanju pogojev za njegovo delovanje. Zdi se, kot da je Vlada ta organ ustanovila s figo v žepu, saj pogojev za njegovo dejansko delovanje ne zagotavlja.

Varstvo pred diskriminacijo je pomembno za vse prebivalke in prebivalce Slovenije, saj se vsakdo lahko znajde v položaju, ko je diskriminiran zaradi katere od svojih osebnih okoliščin – bodisi zaradi starosti, spola, invalidnosti, narodnosti, veroizpovedi, zdravstvenega stanja, spolne usmerjenosti. Zato predsednika Vlade pozivamo, naj Zagovornika, evropsko direktivo, opomine Evropske komisije in ta poziv vzame resno ter zagotovi pogoje za njegovo delo.

KONTAKT ZA IZJAVE:
Katarina Bervar Sternad, Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC

PODPISNIKI_CE: Amnesty International Slovenije
Človekoljubno dobrodelno društvo UP Jesenice
Črt Poglajen, urednik portala Skozi oči prekariata
dr. Alenka Švab
dr. Ljubica Marjanovič Umek
dr. Mojca Kovač Šebart
dr. Tanja Rener
dr. Vesna Leskošek
Društvo DIH – Enakopravni pod mavrico
Društvo Informacijski center Legebitra
Društvo Škuc
Društvo za nenasilno komunikacijo
Društvo za osveščanje in varstvo – center antidiskriminacije – OVCA
Humanitas – Društvo za človekove pravice in človeku prijazne dejavnosti
Mirovni inštitut
Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC
Sekcija ŠKUC-LL
Slovenska filantropija
Društvo za uveljavljanje enakosti in pluralnosti Vita Activa
Zavod KROG
Zavod Tri
Zavod za kulturo raznolikosti Open
Združenje Ju3 - Forum za enakopraven razvoj


torek, 28. februar 2017

CIMOS NI BIL PRODAN – PRIČAKOVANO

Cimos ni bil prodan, vse po pričakovanjih. Včeraj sem po dolgem času nekaj časa poslušal Dnevnik na RTV SLO preko računalnika, ker TV nimam. Nisem dolgo zdržal, jasno pa mi je bilo naslednje:

  • Minister Počivalšek ni ponudil odstopne izjave.
  •  Odgovorni v DUTB in SDH ostajajo na svojih mestih, predvsem pa včeraj niso dali nobene izjave. Nobene!
  •  Sindikati so tiho. Kje so napovedi demonstracij, shodov za delavske pravice?
  •  Zgodba se bo odvijala v nedogled kot Mura, paraziti so lačni.
  •  RTV SLO »prenese vse«, kar vlada pripravi. Če bi režimski možje (predsednik vlade, ustrezni ministri in osebe v ozadju) rekli, da bi Cimosu najbolj koristil potres, ki bi ga zrušil z delavci vred do tal, bi na RTV SLO objavili, da bi bilo za rešitev Cimsoa najbolj socialno pravično, da bi ga potres zrušil do tal, pri čemer bi bilo iz vidika trajnostnega razvoja in medčloveške solidarnosti najbolje, da bi vsi delavci pri tem izgubili življenja.

 
Paraziti ne bodo izpustili Cimosa iz dokler imajo nas - davkoplačevalce

Iskreno povedano pa v tem klasično slovensko tajkunskemu podjetju tujci niso bili resnična opcija, torej persone non grate. Nič skrbeti, Cimos bomo »rešili« z davkoplačevalskim denarjem, na pomoč bodo priskočili sindikalisti, povedali bodo, da gre za plače in pravice delavce, morda bo še kakšen ugledni profesor iz Mencingerjeve podružnice vlade EIPF napisal kakšno študijo, da bodo upravičili dokapitalizacijo z davkoplačevalskim denarjem. In naslednjo in še eno… 

DELO - Najbolj bran časopis na svetu glede na število prebivalcev države – FAKE NEWS?

Delo bere več kot 1,2 milijona Slovencev

Uredniki Delovih medijev sporočajo, da stojijo za svojimi besedami, zato jim vsak teden zaupa več kot 1,2 milijona Slovencev. Verjetno ste opazili ta ponavljajoči se oglas v časniku Delo in vseh njegovih prilogah, poleg je priložena slika Alija Žerdina, ki naj bi poosebljal nepristransko in kakovostno novinarstvo. Slovenija ima po podatkih SURS 2.064.241 prebivalcev, 15 % je mlajših od 14 let (te verjetno ne berejo dnevnega časopisja). Torej lahko sklepamo, da gre za najbolj bran časopis na svetu glede na število prebivalcev države.



Poleg objave o branosti in slike Žerdina na spletnih različicah lahko preberemo še tole, dobesedno navajam:

»V medijski hiši Delo smo lansirali korporativno oglasno kampanjo, s katero uredniki Delovih medijev sporočajo, da stojijo za svojimi besedami. Družba Delo s kampanjo lovi duha časa, ko postaja vse bolj pomembno razlikovanje med resničnimi, lažnimi in napačnimi novicami. V razmerah, v katerih nam novice krojijo družbena omrežja oz. računalniški algoritmi, ni več samoumevno vse, kar preberemo.

Zato uredniki in novinarji medijske hiše Delo skrbijo, da so njihove objavljene zgodbe resnične, in ne bežijo pred odgovornostjo do svojih bralcev niti do oseb, o katerih pišejo. To je glavni razlog, da jim v teh časih zaupa več kot 1,2 milijona bralcev.

Sporočilo o številu bralcev v Delovi kampanji temelji na analizi zadnje dostopnih podatkov Ipsos Mediapulsa 2016 in MOSS 2016, ki jasno kažejo, da je skupno število ljudi, ki jih tedensko dosežejo z Delovimi tiskanimi in digitalnimi mediji, več kot 1,2 milijona.


S kampanjo Delo odpira tudi razpravo o tem, kakšna je vloga medijev v sedanjih razmerah in kako naj se mediji odzovejo na poplavo laži in alternativnih dejstev na internetu in družabnih omrežjih

Alternativna dejstva?

Zanimiv izraz so uporabili v Delovi službi za odnosih z javnostmi - alternativna dejstva. Kaj je sploh to? O branosti in vseh navedbah o kkavosti pa si lahko mnenje ustvariti sami. Delo je imelo konec leta 2016 tiskane naklade 34.162, prodane 28.557. Ko razmišljate, imejte v mislih obraz levičarskega aktivista Boštjana Videmška, ki vas gleda iz prve strani Dela in Delove Sobotne priloge. 

ponedeljek, 27. februar 2017

POGUMNI ŠVEDSKI POLICIST PROTI POLITIČNI KOREKTNOSTI, KUGI 21 STOLETJA

Pogumni švedski policist je po poročanju angleškega TheTimes v članku Swedishpoliceman pins violent crime on migrants (26. 2. 2017) spregovoril na glas o migrantskem kriminalu na Švedskem, o katerem švedski mainstream mediji in politiki molčijo. Na Švedskem poteka stroga cenzura, govoriti o kriminalu migrantov je prepovedano, ne obstaja.
 
Springare, 61 za The Sunday: “The highest and most extreme violence — rapes and shooting — is very dominated by criminal immigrants … This is a different criminality that is tougher and rawer. It is not what we would call ordinary Swedish crime.”
V svoji izjavah 61-letni veteranski detektiv Peter Springare opiše neuspelo integracijo migrantov (prosilcev za azil) obtožuje politike mižanja na obe očesi v povezavi z brutalnimi zločini, ki jih izvajajo prosilci za azil na Švedskem. Močno kritizira molčanje o etnični pripadnosti povzročiteljev nasilnih zločinov, pove namreč, da pri najbolj krutih in ekstremnih kaznivih dejanji (posilstva in uboji s strelskim orožjem) prevladujejo migranti. Gre za veliko bolj surove oblike kriminala, kot je jih Švedska poznala do sedaj.
 
Dominantni množini mediji ponavljajo, da nasilje prosilcev za azil ne obstaja. Izbirajo drugo možnost, politično korektnost.

Policist iz Örebra je hkrati pojasnil, da migranti lažejo o izvorni državi iz katere prihajajo, kar ni težko, saj jih več kot polovica nima veljavnih osebnih dokumentov. Državno tožilstvo ga je sprva želelo tožiti zaradi spodbujanja rasizma, vendar je kasneje obtožnice zavrglo. Priznal je tudi, da se počasi bliža njegova upokojitev, zato se je sploh upal na glas govoriti o teh težavah, sicer bi bilo zaradi politične korektnosti njegovo delovno mesto ogroženo… 

ponedeljek, 20. februar 2017

KAKO IZGLEDA RESNIČNI FEMINIZEM?

Klobuki p_ _ _ e

V zadnjem času smo videli neverjetno ekspanzijo javnih feminističnih manifestacij, osebe so se množično oblačile v kostume, ki so imitirali vagine, klobuke v obliki vagin, ženske v ZDA in EU so iz protesta (proti Trumpu ?) oblekle hidžab. Kot nekakšen izraz solidarnosti z zatiranimi ženskami. Pomislil bi sicer, da so ženske, ki nosijo hidžab zatirane in prisiljene v to, ampak levičarski mediji in think tanki menijo obratno, da je to znak svobode, in ker je večina svetovnih medijev levičarskih, ženske iz solidarnosti nosijo simbole zatiranja. Mimo grede tudi marsikdo dobro zasluži pri tem (prodaja klobučkov in kap,...). 



Kostumi vagine, pussy hats, muslimanska pokrivala  - medijsko zrežiran boj žensk proti samemu sebi?


Pravi feminizem


V Iranu je po poročanju dailywire potekala ženska šahovska olimpijada. Šihistke Carolina Lujan, Nazi Paikidze-Barnes, Irina Krush and Mariya Muzychuk so bojkotirale teheransko olimpijado zaradi obveznega nošenja naglavnih pokrival. Mnogo iranskih žensk namreč ne nosi pokrivala, torej ne gre za sestavino iranskega kulturnega vedenja. Zanimivo je, da ženske, ki so največ naredile za enakopravnost žensk tega ne poudarjajo, se nimajo za femnistke in emancipirane ženske (podjetnice in seveda ne moremo mimo Meggie  Thatcher). Mar ne gre tukaj za resnični boj za ženske pravice? Aplavz šahistkam! 

Šahistka Nazi Paikidze-Barnes