petek, 30. oktober 2015

FEBRUAR 2014 ŽLEDOLOM, OKTOBER 2015 ŽIDANOLOM

Kaj se dogaja za dimno zaveso migrantske krize

Migrantska kriza je odlična dimna zavesa za izvajane agende interesnih skupin in političnih strank, predvsem mislim na stranko Socialni demokrati (SD).

Zgodil se nam je mednarodni škandal z DUTB, sledil mu je napad interesnih skupin na SDH, čaka nas še davčna »nerefroma« oz reforma v obliki višjih davkov. Namreč Mencingerjanka in državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar je prejšnji teden na 10. vrhu slovenskega gospodarstva eksplicitno izjavila, da prostora za davčno razbremenitev ni. 

Židanolom bo imele večje razsežnosti od lanskega žledoloma

Posebej neslišno je uspelo Dejanu Židanu spraviti skozi postopke Predlog zakona o gospodarjenju z gozdovi in s tem še večji prodor (levičarske) politike v gozdno gospodarjenje. Z drugimi besedami to pomeni močno zvišanje 20 % deleža državnih gozdov, monopolizacijo trga lesa, uničenje konkurence preko nedovoljenih ali dovoljenih državnih pomoči (saj je vseeno, oboje je škodljivo) in večjega dela lesne industrije, ki ni povezana s politiko, prilagajanje javnih razpisov in nadzornih mehanizmov izbrancem. Kaj bo z delovnimi mesti v gozdarski panogi in oskrbo ostankom slovenske lesne industrije, je prepuščeno domišljiji.

Stalin in ideja o sovhozih in kolhozih


Verjetno vloženih 20 milijonov € ni celotni strošek. Drugačnih rešitev od sovjetskega modela sovhozništva je še mnogo: nove koncesije za upravljanje državnih gozdov po višjih cenah in zaradi cenovne politike posledično združevanje in povezovanje v lesno pridelovalni industriji,...

 
Čisto tiho: slovenski Stalin Dejan Židan in ideja o sovhozih in kolhozih

Za dimno zaveso migrantov bodo zagotovo še lomastili, pa ne samo po gozdovih...

petek, 23. oktober 2015

INTERVJU Z MOJCO PAJNIK IZ MIROVNEGA INŠTITUTA, PREDAVATELJICO ASTROLOGIJE NA FDV: »PROCESI RASIZACIJE SO TESNO POVEZANI Z EKONOMSKO LIBERALIZACIJO IN DEREGULACIJO«

Najprej naj povem, da sem dobil povezavo na članek od prijatelja slab mesec nazaj, vendar sem po branju uvodnika zaključil, enostavno ni šlo. Danes sem vendarle zbral dovolj volje, da preberem astrološko napoved do konca. Gre za članek "Mejni režim dobropokaže evropsko rasistično naracijo", ki je bil objavljen na levičarskem portalu MMC RTV SLO, 27. 9. 2015


Poglejmo si nekaj citatov iz intervjuja, lažje nam bo razumeti metafizični pomen rasizma in doživeti transcendentalno očiščenje neoliberalnih vplivov Drugega.


Tovarišica Mojca Pajnik ugotavlja:
»Do sredine sedemdesetih let kažejo statistike po evropskih državah gospodarsko rast, nizko brezposelnost, hkrati pa kažejo tudi nizko podporo radikalno desnim strankam. Potem pa se v evropskem in svetovnem kontekstu z vzponom thatcherizma in reaganizma začne promovirati to, kar poznamo kot doktrino neoliberalizma, skratka liberalizacija trgov, privatizacija, deregulacija. Istočasno se začnejo vzpenjati rasistične ideologije … Od osemdesetih let naprej se dogajajo procesi rasizacije na nov način, ki ga lahko poimenujemo kulturalizacija rasizma. Obstajajo različna pojmovanja, kulturni rasizem, neorasizem.«

Zanimivo, kaj se ni ravno v šestdesetih letih in izrazito v sedemdesetih začel krepiti vpliv države in s tem politike tudi v državah, ki so bile v povojnem obdobju znane kot izrazito liberalno kapitalistično usmerjene, torej države z nizko javno porabo, nizkimi davki, učinkovitim sodstvom in nizkim vmešavanjem države v podjetništvo? Mar niso Velika Britanija, Švedska, Italija in Nemčija izrazito povišale regulacijo vseh trgov vključno z bančnim in s tem pričele višati javno porabo, pri čemer sta BDP in učinkovitost gospodarstva padala, brezposelnost in inflacija pa je rasli? Mar ni deregulacija v sredi osemdesetih v Velika Britaniji in na Švedskem v začetku devetdeseterih zgolj popravljala, kar so socialisti zapravili s svojo ekspanzionistično monetarno in »socialno« politiko? Torej postavljanje napak socialistov v izvorno stanje pred socialističnim ekspreimentom v Veliki Britaniji in Švedski? Zakaj se o švedski deregulaciji in reformah pred 25 leti v RS ne govori? Kaj ima nižanje davkov in regulacije sploh opraviti z rasnimi vprašanji? Kakšna je logična povezava med liberalizacija trgov, privatizacijo, deregulacij in rasističnimi ideologijami? Liberalizem je prva in edina ideologija, ki se ne postavlja na nobeno stran, ne levo, ne desno in ne goji strahu in mržnje pred tujci kot slovenska desnica in Združena levica.
  
»Omenili ste novi rasizem oziroma "rasizem brez ras". Kaj vse obsega rasizem? Sta homofobija in islamofobija tudi rasizem in če je vse rasizem, mar ni več nič rasizem?«
MP: »V relativizaciji je velika nevarnost. Lahko ga poimenujemo zelo različno. Kot rečeno, pa ne gre nujno več za diskriminacijo na podlagi rase, na podlagi bioloških kategorij, ampak na podlagi prej omenjenih. Namesto črncev nastopijo judje in migranti, cela vrsta drugih, marginaliziranih skupin, ki postanejo objekt novih oblik rasizacije. Da ne rečemo, da nič ni rasizem, ga moramo analizirati, poimenujemo ga lahko kot neki skupek diskurzivnih in političnih praks ter različnih oblik nasilja, ki jih izvajajo zelo različni akterji, od neformalnih gibanj, ki se spogledujejo z nacifašizmom, do etabliranih političnih strank, ki se seveda nikoli tako ne deklarirajo, hkrati pa simpatizirajo s tovrstnimi ideologijami. Skupaj učinkujejo na način hierarhizacije, razvrščanja skupin, skozi ta proces pa se Drugega inferiorizira.«

Verjetno je tukaj mislila na politično stranko Združena levica, ki deklarirano ni nacifašistična, programska izhodišča pa nas hitro prepričajo v nasprotno (gre namreč za dobesedno kopijo členov programa NSDAP), ravno tako nestrpnost do določenih etničnih skupin.


MP: »Pojem kulturalizacije lahko jemljemo kot pojasnjevalni pojem, ki pomaga razumeti, kakšne so manifestativne oblike rasizma. Ta pojasnjevalna vrednost pa je nekaj drugega kot to, kar implicirate, torej da se nekatere desne stranke skrivajo v praksah zanikanja rasizma. Prepričujejo nas, da ni več nič rasizem.«

Ravno tako nas nasprotno slovenski levičarski mediji in levičarske politične stranke ves čas bombardirajo z vsesplošnim pojavom rasizma, vse je fašizem. Vse je rasizem. Seveda se potem zgodi nasproten učinek, da ko se resnično pojavi v družbi nestrpnost do določenih etničnih, verskih oz. kakšnih drugih skupin, tega nihče več ne opazi. Če 99 krat sprožiš lažni alarm, se stotič ne bo nihče odzval, vendar bo takrat žal res gorelo. Poglejmo si konkreten primer. Rasizem in fašizem po mojem mnenju ni pojav poskusa krčenja privilegijev (po levičarsko pravic) določenih interesnih skupin. Krčenje davkoplačevalskih sredstev namenjenih vesoljskemu centru ni rasizem. Se motim?

MP: »Tako je in ustvarjaš ga s tem, ko migrante pretihotapiš z meje polzakonito, sredi noči v center za tujce, jih zapreš v neko alienirano institucijo in zagradiš z ograjami, s čimer sprožaš neko imaginacijo strahu. Predsodek, strah, nepoznavanje so pomembni, zato je treba ljudi informirati in izobraževati, a ključno je izpostaviti institucionalno dimenzijo rasizma. Ta namreč generira poustvarjanje teh strahov in to vidimo pri tem, kako se ravna z begunci. Namesto da bi oblasti zgradile "cordon sanitaire" okrog rasizma, se na evropski ravni, kar so pokazale tudi evropske volitve, iščejo zavezništva med strankami, ki so eksplicitno ali implicitno rasistične


Poustvarjanje Drugega - če povlečeva analogijo z razmerami okrog beguncev - izumlja cel arzenal kategorij. Tako politično oportuno loči ekonomske migrante od vojnih beguncev, prosilce za azil od ljudi s subsidiarno zaščito, proizvaja kategorije ilegalnega človeka. Pod vsemi temi kategorijami se znajde s pozicije ekonomske in politične moči skonstruirani večni subjekt inferiorizacije. Strategij je več. Ena je legitimizacija rasizma skozi sklicevanje na patriotizem, vrednote in tako naprej, druga pa je žrtveni diskurz. Diferencialistični rasizem deluje tudi na način, da zanika rasizem, svojega nasprotnika pa predstavi kot rasista. "Mi nismo rasisti, le zavzemamo se za nacionalno kulturo, za zaščito meja," kar recimo pravijo protagonisti shoda 'Slovenija, zavaruj meje', "vi ste rasisti, vi ste nestrpni do nas". Vse to so strategije legitimizacije rasizma, ki se jim je mogoče zoperstaviti s preseganjem hierarhij.«

Tovarišica, ekonomske migrante, ki si v 99,5 % ne želijo ostati v RS, ker niso begunci, vzemite k sebi domov in jim financirajte celotno oskrbo in jih integrirajte, čeprav po vaše integracija ni potrebna, saj to že vključuje rasistične elemente.
 
Mojca Pajnik iz Mirovnega inštituta, predavateljica astrologije na Fakulteti za družbene vede
»Ko govorimo o hierarhičnih odnosih, ne moremo mimo ekonomskih odnosov v družbi. V iskanju procesov, ki pripeljejo do diskriminacije, podrejanja in izključevanja, ne moremo zaobiti kapitalizma kot prevladujočega družbenoekonomskega sistema. Kakšen je odnos rasizma s kapitalizmom? Je rasizem posledica kapitalističnih odnosov ali zgolj orodje kapitalizma?«
MP: »Stvari sta povezani. Če pogledamo zgodovino praks izključevanja, hierarhizacije, rasizacije, vidimo, da je zaton socialnih politik, ki prinese porast brezposelnosti in revščine, izgubo socialno-ekonomske varnosti, kar nas privede do Hobbesovega reka "človek človeku volk", povezan z manifestacijami rasizma. Gal Kirn na primeru Pegide pokaže, kako se ravno v okoliščinah ekonomskega opustošenja, kakršno imamo zdaj z dolžniško krizo in reševanjem bank, rasizem napaja in se temu priključi ter se okrepi. Poskušam pa pokazati, da je pomembno, da ne zvedemo rasizma izključno na ekonomska razmerja, saj je zadeva precej širša. Poznamo rasizem tudi v predrazrednih družbah, čeprav si ga danes ne moremo misliti zunaj neoliberalizma in razredne družbe

Spoštovana tovarišica, žal ne vidim nobene povezave med rasizmom s kapitalizmom. Menim, da je ravno obratno. Socializem v levi ali desni manifestaciji vedno umetno išče zunanjega sovražnika. Primerov je nič koliko. Omenil bi še borbo socialistov za minimalno plačo - Zakon o minimalni plači, sploh v ZDA je najbolj rasističen zakon, ker prepoveduje delo manj kvalificiranim delavcem, ki so pogosto migranti.

Drugič, kje je logika, da zaton socialnih politik prinese porast brezposelnosti in revščine? Ravno obratno je, družbe, ki uveljavljajo elemente liberalnega tržnega gospodarstva, hitro zmanjšujejo revščino praktično vseh prebivalcev, razlike v materialnem stanju lahko ostajajo in s tem ni nič narobe, če je sistem meritokartski. Socialni transferji zmanjšujejo motivacijo za delovno aktivacijo, APZ pa vsaj v RS predstavlja mnogo stroškov z malo učinka. Kaj nam povedo izkušnje Estonije in Slovaške in obratno RS?

MP: »Težava današnje Evrope je problem njenega mejnega režima. In migracije so to jasno pokazale. To je režim schengena, režim meja. Schengen pa, kot vemo, se je vzpostavil primarno iz ekonomskih interesov. Šlo je predvsem za interes po prostem pretoku blaga, kar je spremljala komodifikacija afriških držav. To je moment ekonomskega utilitarizma. Skupaj s tem se je vzpostavila hierarhizacija ljudi. Kot vidimo, pa so meje zelo fleksibilne. Zdaj so odprte, ko pridejo arabske vstaje in begunci, jih bomo zaprli. Zdaj imamo odprt trg, ko je recimo Poljakov v Veliki Britaniji ali Bosancev v Sloveniji preveč, bomo pa tudi znotraj tega sistema meje zaprli. Nikoli ni šlo za resnično odprtost meja, ampak za izjemno sofisticiran mejni režim, s katerim lahko zelo dobro pokažemo evropsko rasistično naracijo. V teh tednih se s krepitvijo nadzora na mejah to potrjuje.«

Tovarišica, na FDV je tudi katedra za mednardone odnose, naj vam razložijo pomen po vaše rasističnega elementa, ki sliši na ime Schengenski režim in to ni pojav iz leta 2015, ko se je pričel VAL beguncev.

MP: »Debalkanizaciji lahko v primeru Višegrajske skupine dodamo še retradicionalizacijo družbe. Tu mislim na katoliško moralo, opozorila, da se zanemarja krščansko tradicijo, kar kot problem izpostavljajo desne konservativne stranke. Potem je tu še vprašanje splava, samskih žensk, LGBT-ja. Ta retradicionalizacija, ki jo poleg v Evropi vidimo tudi v ZDA na primeru čajankarskega gibanja, gre pogosto skupaj z neoliberalno logiko prostega trga

Čajankarsko gibanje, verjetno ga tovarišica pozna zgolj iz slovenskih levičarskih časopisov kot sta Zavrlova Sobotna priloga in Mladina. Nizki davki – nizka javna poraba, je to retradicionalizacija? Kaj ima to veze s konservativnostjo, katolištvom? Ali gre zgolj za strah pred prenehanjem financiranja z davkoplačevalskim denarjem neomarksističnih think thankov, ki se ukvarjajo sami s sabo kot je Mirovni inštitut?

MP: »Za antirasistično perspektivo je ključnega pomena širša demokratizacija in počlovečenje institucij nasploh, na nacionalni in evropski ravni, da bi te institucije prevzele norme solidarnosti in človekovih pravic, ne pa norm meritokracije, ekonomije, ki so zdaj v ospredju.«

Levičarji zelo radi uporabljajo sintagmo človekove pravice, zakaj jih je potrebno reducirati na pravice in privilegije samo določenih družbenih skupin kot so LGBT, muslimani, cigani in ekonomski migranti ter ostali priseljenci? Vedno ista zgodba v levičarskih medijih, kaj pa človekove pravice npr. podjetnikov? Če po mnenju kolegice norm meritokracije niso del njenega vrednostnega sistema, potem se človekovim pravicam podjetnikov slabo piše, saj zanika meritokratsko načelo, da kolikor ustvariš, toliko imaš in hkrati zagovarja prisilno prerazdeljevanje materialnih dobrin in političnih pravic izbranim družbenim skupinam kot je npr. LGBT, s čimer jih podzavestno neostigmatizira, neorasizira in neoinferiorizira, če zavestno uporabim nabuhel neomarksistični jezik tovarišje iz FDV. 

Naj za konec izredno pohvalim tudi družbenopolitičnega delavca Borisa Vaseva, ki je tovarišici postavljal netendenciozna vprašanja. 

petek, 16. oktober 2015

VELIKI POK IZ FINSKE (PATRIA) ZASENČIL VELIK GROM IZ FINSKE: DUTBLEAKS

Blamaža


Včeraj (15. 10. 2015) je RTV SLO objavil napeto pričakovani intervju s Fincem Jannejem Harjunpää iz DUTB z naslovom: Harjunpää (DUTB): Ne morem biti vaš borec za svobodo, najdite sisvoje Che Guevare. Zanmivo je bilo po dolgem času na RTV SLO slišati drugo stran.

Kot glavni poudarek intervjuja bi lahko označil spodnjo misel, je pa vredno prebrati/poslušati intervju v celoti:

»Slovenska vlada je dejala, da je Sava v nacionalnem interesu. V čigavem interesu je prenos Save v Slovenski državni holding? V interesu upravnega odbora ali davkoplačevalcev?«

»To sta različni vprašanji. Vprašanje o spremembi lastništva je zelo zanimivo - ne vem, v čigavem interesu bi bilo to. Za strateško naložbo so sklenili razglasiti Savo, d. d. Holding Sava, d. d., bo oziroma je bil razglašen za strateško podjetje. Strokovno se ne morem strinjati, da je to v interesu davkoplačevalcev.

Ni mi jasno, v čigavem interesu je razglasiti nelikvidno holdinško družbo za strateško naložbo. Če bi moral koga izbrati, bi rekel, da je to le v interesu uprave, saj bodo tako zaščiteni.«

Kako se bosta iz tega izvlekli slovenske levica in desnica, bomo še videli, verjetno spretno - preko medijev. Doma brez večjih težav, v tujini težje.
 
Larsa Nyberga (DUTB), bivšega viceguvernerja Švedske narodne banke, Barrosovega svetovalca, je slovenska politika poslala kot problematičnega šolarja z ukorom pred izkrčitvijo domov. 
Črno piko dobi Janne Harjunpää

Vprašati se moramo, zakaj so ga lani v tabloidu Delo uvrstili v rubriko Črno piko dobi…
Objavljam prispevek v celoti:

»Finec Janne Harjunpää je projektni menedžer na DUTB. Za zgolj 80-odstotni delovni čas prejema 19.500 evrov bruto plače na mesec. Zakaj je tako dragocen, zakaj je tako drag? Ker »ima izkušnje s podobnimi prestrukturiranji drugje, v baltskih državah in Ukrajini«, pojasnjuje Torbjörn Mansson, glavni izvršni direktor DUTB.

Ta odgovor pove vse. Fantje s severa očitno mislijo, da so v njim bližnji Ukrajini ali baltskih državah; da so v eni od do obisti skorumpiranih nekdanjih držav Sovjetske zveze – in natanko v skladu s to predpostavko tudi ravnajo. Skrajni čas je, da se vrnejo v patrio, slovenski politiki pa naj se vprašajo, kaj so zagrešili, da nas tujci mečejo v isti koš z državami, katerih imena krasi končnica -stan.«

Zakaj je Janne Harjunpää za družbenopolitične delavce iz tabloida moteč? Ker ima previsoko plačo za državo uravnilovk (Slovenijo), morda moti tudi tajkunsko navezo v ozadju tabloida? Slovenija nima nikakršnih težav s korupcijo? Verjetno ima bolj težave s preganjanjem korupcije. Tukaj lahko preverite po različnih kazalcih kje je bila baltska Estonija leta 1991 in kje je leta 2015, naredite enako za Republiko Slovenijo in razmislite kdo si zasluži okrasek v obliki končnice –stan.






sreda, 14. oktober 2015

BO AFERA DUTB/NYBERG ODNESLA MIROSLAVA CERARJA?


Kam je šel denar?


Prepričan sem, da bi morali delo DUTB ocenjevati zgolj po rezultatih in ne po višini dohodkov. Ne bom se opredelil ali so delali dobro ali ne.

Menim tudi, da bo za politično intervencijo v »švedsko poslovanje« še prišel račun. Morda celo več računov:
·       tožba,
·       še manj zanimanja tujih investitorjev za slo »paradne konje«,
·     višje obrestne mere (RS redno zadolžuje za plače v javnem sektorju in pokojnine na mednarodnih finančnih trgih),
·   ne-izvedba privatizacije oz. ohranitev podjetij v političnih rokah (to bo po moje povzročilo najvišje socialne in materialne stroške).


Objavljam celotno javno pismo politično odstavljenega šefa DUTB Nyberga premierju Cerarju, v katerem sem sprašuje, čemu smo davkoplačevalci tako močno dokapitalizirali Savo d.d., a kljub temu investicij v hotele ni bilo dovolj in hoteli ostajajo nekonkurenčni, kar pomeni na kratko: holding Sava d.d. je prezadolžen, hoteli pa podkapitalizirani. Kam je šel denar?


Kdo vodi vlado? Drugo vprašanje: kako?


Javno pismo premierju Cerarju

Open letter to the Prime Minister of Slovenia, Mr Miro Cerar

Dear Mr Cerar

The fight against corruption was the most important message in your election campaign last year. This fight is worth all possible respect. But I have some questions on how it has worked in practise.

Slovenia is a beautiful and interesting country with great natural potential within the hospitality industry. But the hospitality sector is not even close European standards. And the most important group, which should be the shining star of Slovenia, the Sava Turizem, is even further behind. Why is this big asset of yours not better taken care of?

The owner of Sava Turizem, the Sava d.d. - a pure holding company - has borrowed extensively in the banks. Still the hotels in Sava Turizem have not been able to invest to remain competitive. How comes that the holding company is over-indebted but the hotels under-invested? Where has the money gone?

The credits taken by Sava d.d. are bigger than they can ever pay back to the banks. Taxpayers will pay the difference. The company’s equity is negative; the shares are worthless. Still, in the reconstruction plan suggested by the management, the owners would keep 23 per cent of the company. This is a subsidy from the taxpayers to the owners, which would not even be suggested in other countries. Why is this possible in Slovenia? Why should owners (and management) gain at the expense of the taxpayers?

Sava d.d. is the biggest owner in Gorenjska Banka and has according to the regulator (The Bank of Slovenia) a controlling influence of the bank. Gorenjska has given big loans to Sava d.d., which has brought the bank close to losing its license. According to the Bank of Slovenia, €13 millions must be injected as fresh equity before yearend if the bank is to survive. Still the bank has been trusted to manage the restructuring plan for its de facto parent company, the Sava d.d. There is a lot of talk in the Slovenian press about conflicts of interest. But can you find a more prominent example of conflicting interests than the Sava d.d. management restructuring itself via Gorenjska?

The Sava Turizem is clearly of national interest. But in the new government policy naming the relevant companies, it is not the Sava Turizem that has been declared of national interest, but the Sava d.d. How can a close to bankrupt holding company, which has obviously lost a lot of money for the taxpayers and which has under-invested in its tourist assets, be of national interest?

BAMC has offered a transparent way of improving the Sava Turizem assets up to European standards, taking care of the huge Slovenian potential. BAMC has shown the ability to restructure companies in a number of industries with Cimos as the most prominent example. The present Sava d.d. management, on the other hand, has failed to improve its hospitality assets. Still the government is now proposing to take the Sava assets out of BAMC and let the present management continue to work. Is this really in the interest of Slovenia – or just in the interest of the Sava d.d. management?

In the Sava case, given what I have seen and read, I feel a smell of corruption in every corner. Is this really what you meant in your campaign when you talked about fighting corruption? Is this the direction in which you want to lead Slovenia?

With best wishes

Dr Lars Nyberg

Cc: Mr Pocivalsek, Minister of Economy 

Mr Mramor, Minister of Finance

Mr Jazbec, Governor, Bank of Slovenia

Mr Sircelj, Committee of Financial and Monetary Policy 

Mr Szekely, European Commission 

Mr Anderton, ECB 

Ms Velculescu, IMF 

Mr Peterschmitt, EBRD




torek, 06. oktober 2015

IZJAVA TEDNA: »REFORMA TRGA DELA NA PRIMER NE BO NIKOGAR NIČ STALA. NA KONCU JIH BO VEČ IMELO SLUŽBO. LE SEMOLIČ BO NEKOLIKO MANJ POMEMBEN.«

Izjavo tedna je za Siol.net prispeval Dr. Blaž Vodopivec 2. 10. 2015, v intervjuju tedna z naslovom Presenečen sem, da so Slovenci tako strašno neambiciozni, in sicer kot odgovor na vprašanje katere so nujne reforme za Slovenijo:

»Naštel bi tiste, ki nas pravzaprav nič ne stanejo – razen položajev interesnih skupin in lobijev: privatizacija, liberalizacija delovnopravne zakonodaje, poenostavitev zaposlovanja in odpuščanja. Reforma trga dela na primer ne bo nikogar nič stala. Na koncu jih bo več imelo službo. Le Semolič bo nekoliko manj pomemben.«

Poglejmo si celotno izjavo in še nekaj bolj zanimivih poudarkov iz intervjuja.

Katere so nujne reforme, ki bi jih morala sprejeti vlada?
Reforme so iste kot že dolgo časa. Naštel bi tiste, ki nas pravzaprav nič ne stanejo – razen položajev interesnih skupin in lobijev: privatizacija, liberalizacija delovnopravne zakonodaje, poenostavitev zaposlovanja in odpuščanja. Reforma trga dela na primer ne bo nikogar nič stala. Na koncu jih bo več imelo službo. Le Semolič bo nekoliko manj pomemben. Ne vem, koga ščiti insolvenčna zakonodaja, pri nas se s tem uničuje toliko produktivnega potenciala, da ne morete verjeti. Nujno potrebujemo kompetentnega zdravstvenega ministra. Mislim, da je slovensko zdravstvo vsak mesec bolj organizacijsko razsuto.
Blaž Vodopivec: "O bjektivno gledano je naše stanje pravzaprav še vedno zelo slabo. Zasebni sektor ima 70 tisoč zaposlenih manj, kot jih je imel pred krizo. To je 15 odstotkov. Po vseh normalnih merilih bi to veljalo za katastrofalno recesijo."

Kako gledate na politični parket po enem letu Cerarjeve vlade?
Ta vlada ne more narediti tistega, kar Slovenija potrebuje v tem trenutku. Če ste se podrobneje posvetili njihovim seznamom dosežkov, ste videli, da ni bilo zelo veliko vsebinskega. Premier se v glavnem hvali, da je vlada sprejela rebalanse in proračune. To je pravzaprav tako, kot da se jaz hvalim, da si naš maturant že sam obriše zadnjico. To je stvar osnovne higiene. Ni nekaj, s čimer bi se vlada lahko hvalila kot z dosežkom. Če pogledate, kaj vse je vlada iz leta 2012 naredila v enem letu in česar ni naredila ta vlada, je razlika ogromna.

Kakšno se vam zdi splošno ozračje v državi po tem letu vlade?
Zdi se mi, da se je ozračje nekako umirilo, ni več panike. Presenečen pa sem, kako hitro se je obrnilo k zadovoljstvu. Objektivno gledano je naše stanje pravzaprav še vedno zelo slabo. Zasebni sektor ima 70 tisoč zaposlenih manj, kot jih je imel pred krizo. To je 15 odstotkov. Po vseh normalnih merilih bi to veljalo za katastrofalno recesijo. Pri nas pa se zdi, da je že skoraj zgodba o uspehu, kot nas je pred časom prepričeval finančni minister. Presenečen sem, da so Slovenci, javnost, volivci tako strašno neambiciozni, imajo nizka pričakovanja. Nekoč smo sanjali, da bomo ujeli Avstrijo, danes smo se očitno sprijaznili, da se to nikoli ne bo zgodilo.

Cerar že v predvolilnem programu ni imel velikih obljub. Večinoma so se nanašale le na etičnost.
To je velika odlika – ne vem, ali vlade v celoti, zagotovo pa predsednika vlade. Verjamem, da ni vmešan v te umazane sheme, s katerimi se ukvarja naša politika vse od sredine devetdesetih pa do zdaj, in da resno misli s temi drugačnimi etičnimi standardi. A to ni dovolj. Ko je treba uvesti neke spremembe, moraš natančno vedeti, kaj v družbi ne deluje, kaj je vzrok za razrast korupcije.

Slovenci nismo pokvarjena banda. A zgradili smo sistem, ki je nagrajeval grabljenje, izigravanje pravil, prilaščanje tujega premoženja. Na tej sistemski ravni niti predsednik niti vlada – zdi se mi – ne vidita, kako bi bilo treba ukrepati. Mislim, da bi bilo treba ukrepati radikalno – od privatizacije do močne prevetritve pravosodja, tožilstva in sodnega sistema. Edino to lahko res zagotovi, da se kriminal, klikarstvo v državi ne bosta splačala. Da bodo nagrajeni uspešno delo, dosežki, ne pa mreženje v ozadju.

Predsednik vlade ne more nadzorovati vseh milijonov poslov, procesov, dogajanj v družbi. V družbi je treba postaviti take temelje, da bodo sami zagotovili večjo etičnost. To pa je pravzaprav mogoče samo tako, da damo bistveno večji prostor zasebni pobudi, ker zasebniki pač skrbimo za svoje premoženje. Vsak bo pazil, da ga ljudje ne bodo ogoljufali.

Državni centralnoplanski kapitalizem, ki se ga gremo mi, niti teoretično ne more poskrbeti za poštenost na vseh ravneh. Bojim se, da se ta trenutek v ozadju v raznih državnih mastodontih že dogajajo stvari, ki nam bodo čez dve, tri leta kot neke nove afere spet eksplodirale v obraz. Imamo DUTB, ne vemo, kaj je na Zavarovalnici Triglav, ne vemo, kaj se zares dogaja na NLB. Nič nismo naredili, da bi odpravili temelje za sistemsko korupcijo in klientelizem.

Koliko manevrskega prostora imajo vlada in sindikati pri pogajanjih, da bo minimalna plača glede na sposobnost našega gospodarstva še znosna?
Pravzaprav ga nima. Slovenska minimalna plača je glede na BDP na prebivalca najvišja. Po drugi strani se mi zdi logično, da minimalna plača ne more vsebovati nočnega dela in podobnih zadev. V bolj praktičnih, normalnih državah nimate minimalne plače, imate pa minimalno urno postavko. Jaz bi se zavzemal zanjo, a v Sloveniji to ni mogoče, ker tako visimo na institutu zaposlitve za nedoločen čas, da tega mentalnega preskoka nismo zmožni.

Sam sem bil v nadzornik v podjetju, ki ga je Križaničev dvig minimalne plače leta 2009 potopil. Križanič lahko pride in reče, da podjetij z nizko dodano vrednostjo ne potrebujemo, a težava je, da drugih nimamo. Če bi mene vprašali za predlog, bi rekel, da je treba te dodatke iz minimalne plače izločiti, a minimalno plačo je treba postaviti na raven, ki jo naša ekonomija zmore.

Lahko damo v ta kontekst nepredvidljivega tudi migrantsko krizo? Kako bo po vašem mnenju vplivala na gospodarstvo? Nemčija pravi, da potrebuje delovno silo.
Popolnoma očitno je, da to, kar se dogaja, ni pametna imigracijska politika.
Država, ki se zaveda svojih demografskih težav in bi želela voditi imigracijsko politiko, je ne bi vodila na ta način. Begunska kriza je samo še ena plast težav, ki se nalaga na vse druge. Mislim, da kdorkoli, ki razlaga, da je to dobro za gospodarstvo, zadev ne razume prav dobro. Vsi podatki kažejo, da je v teh skupinah visoka brezposelnost, težko se prilagajajo, razmeroma majhen delež res lahko pripomore k ekonomiji.

Zagotovo pa obstaja humanitarni argument. Ljudje prihajajo. To je dejstvo. To je njihova težava in naša težava. Ne moremo reči, da je to za nas neki blagoslov. Če si ne bomo priznali, da je to tudi za nas težava, če bodo še naprej vsiljevali to, kar slovenski mediji precej enoumno, humanitarno, levičarsko govorijo, "sprejmimo vse, vsi so prijatelji", bomo dobili odziv na skrajni desni.

Včeraj se je začelo študijsko leto. Kaj svetujete svojim otrokom na začetku študijskega leta oziroma ko se vpisujejo na univerzo?
Najstnikom nimate kaj svetovati, ker ne poslušajo. (smeh, op. p.) Sicer pa si izberite poklice, ki so konjunkturni v državah, ki imajo pametne gospodarske politike in uspešno gospodarstvo. Pojdite v naravoslovje, tehnične vede, medicino, farmacijo, biotehnologijo. Da boste v Sloveniji dobili službo, vam, kot stvari kažejo, ne morem obljubiti. Če ne bo velikih sprememb, je ne boste dobili. Učite se angleško.

Kje se začne ta krog?

Pri reformah. Pred sedmimi leti smo bili v bistveno lažjem položaju, ko smo imeli prostor v proračunu, da bi lahko uvedli olajšave, ne da bi krčili pravice. Danes pa, kot smo ugotovili, če pravice krčite, s tem dušite gospodarstvo, ker ni potrošnje. Davkov ne morete dvigovati. Le strukturne reforme so nekaj, kar pravzaprav ne stane nič razen interesov lobijev. Recept je znan.