četrtek, 30. april 2015

NACIONALNI REFORMNI PROGRAM 2015-2016 - REFORME BREZ REFORMIRANJA

Vlada je 13. 4. 2015 objavila novi Nacionalni reformni program (NRP), ki naj bi kakor vem danes potoval v Bruselj.

Poglejmo dokument malo pobliže po poglavjih, ki so označena s krepkimi črkami. Citati iz NRP so zapisani v poševnem slogu.

Uvod

V uvodu nas takoj razveselijo z odličnim poznavanjem priročnika Samoupravljanje s temelji Marksizma.

Kljub velikemu padcu BDP v obdobju globalne finančne krize je Sloveniji uspelo ohraniti eno največjih stopenj socialne enakosti v širših mednarodnih primerjavah (NRP 2015: 1). Kako srce parajoče, padca gospodarske rasti in s tem povezane stopnje razvitosti po letu 2008 še zdaleč nismo nadomestili v letu 2015, je pa tako prisrčno, da postajamo še bolj enaki v revščini in s tem sledimo največjemu idealu socialistov vseh vetrov: enakosti v revščini. Zlobni jeziki bi rekli, da imajo ostale države, ki so izvedle neoliberalne reforme (Estonija, Slovaška) približno enake Ginijeve koeficiente kot RS, a to je zgolj zlonamerno neoliberalno lapanje. Slovaško so v času slovenskega poskusa Mrkaićevih liberalnih reform, slovenski mediji, levičarski politiki in sindikalisti obsodili na životarjenje v revščini in akutni neenakosti. Zato v RS nismo izvedli liberalnih reform z enotno davčno stopnjo kot na Slovaškem. Se kdo upa skočiti spletno stran EUROSTAT in pogledati primerjavo Ginijevega koeficienta, ki je merilo neenakomerne porazdelitve dohodka in premoženja in narediti primerjavo med Slovenijo in Slovaško? Ste pogledali? Je Semolić faca? Je urednik mladine Gregor Repovž faca? Je Danilo Türk faca? Je Ivan Svetli totalna faca? To so bili namreč največji nasprotniki Mrkaićevih reform in razlagalci prihodnosti, kako bosta Slovaško pojedli neenakost in revščina.

Ugodnejše makroekonomske pogoje mora Slovenija izkoristiti tudi za nadaljevanje in krepitev strukturnih reform. To je edina pot, ki bo zagotovila zniževanje primanjkljaja javnih financ in pogoje za postopno zniževanje visokega javnega dolga. Velika sredstva, ki so bila vložena v sanacijo bančnega sistema, morajo zagotoviti obnovitev financiranja gospodarstva ter investicij, ki bodo zagotavljali multiplikativne učinke na celotno gospodarstvo in s tem postopno krepitev blaginje prebivalstva. Pri tem je pomembna krepitev odgovornosti posameznikov in institucij (NRP 2015: 1). Na srečo neoliberalni konsenz™ ni zmagal in v nadaljevanju ni opisane nobene reforme, pogojno zdravstvena, a v tem dokumentu nič zelo konkretnega.

1.1.  Spodbujanje naložb

Investicije z multiplikativnimi učinki. V letih 2015 in 2016 se bodo izvedle investicije v prometno in okoljsko infrastrukturo, projekte informacijske družbe ter s področja zdravstva, tudi z izkoriščanjem sredstev iz evropskih skladov (NRP 2015: 1).  Zapisanega ni k sreči nič konkretnega, kaj, kdo, kje s čigavim denarjem. A to ni potrebno, Jože Mencinger Damjan je že pred časom izdelal študijo o multiplikativnih učinkih drugega tira. Za manj razgledane si glede multiplikativnih učinkov državno-planskega investiranja lahko pogledate npr. projekt TEŠ6 in Ljubljanski stadion. Multiplikativne učinke so uspešno kvantificirali in si jih lahko ogledate na spletni strani ZRSZ, MF in SURS (pozorni bodite na samo 118.099 iskalcev zaposlitve, javni dolg, proračunski primanjkljaj, vredno pa je tudi vprašati za mnenje kakšnega delavca iz Bosne, ki je prišel v Slovenijo opravljati delo, ni pa vedel, da gre za neodplačno prostovoljsko delo namenjeno izgradnji socialistične avantgardne nadstavbe.

1.2. Strukturne reforme

N srečo v tem poglavju ni navedene nobene strukturne reforme. Malenkost po reformah diši že izvedeno delovanje trgov proizvodov in storitev s premišljeno (de)regulacijo dejavnosti in poklicev.
 
Slovenska realnost: reforme brez reformiranja 
2.1 priporočilo 1: okrepitev proračunske strategije: odprava čezmernega primanjkljaja in omejitev rasti dolga

Vlada si je zastavila cilj glede na priporočila Evropske komisije: znižanje primanjkljaja sektorja država pod 3 % BDP v letu 2015.

Na strani prihodkov je bilo za leto 2015 uveljavljenih več ukrepov za uravnoteženje javnih financ; ohranitev četrtega dohodninskega razreda, zvišanje stopnje davka na finančne storitve, zvišanje stopnje davka na zavarovalne posle, zvišanja cene za enoto obremenitve okolja z emisijo ogljikovega dioksida za 20 % ter povečanje učinkovitosti pobiranja javnih dajatev.
Kaj pa stran odhodkov? Najpomembnejši ukrep na strani odhodkov za 2015 je dogovor o varčevanju v javnem sektorju, s katerim smo v dialogu s sindikati omejili rast stroškov za plače v javnem sektorju (NRP 2015: 3). Glede na to, da vemo, kakšen je bil dogovor med ministrom Koprivnikarjem in sindikati, lahko rečemo, da na odhodkovni strani ne bo nobenih sprememb, nobenih, torej se bo zgolj zategnil davčni vijak nad podjetniki in davkoplačevalci.

Pokojninski sistem
Spremljanje učinkov pokojninske reforme kaže pozitivne učinke reforme iz leta 2013 z vidika doseganja obeh ključnih ciljev; vzdržnosti sistema in primernosti pokojnin. Ista cilja bomo zasledovali pri pripravi izhodišč za reformo pokojninskega sistema po letu 2020 ter pri proučitvi potencialnih destimulacij in spodbud za podaljšanje delovne aktivnosti starejših (NRP 2015: 4, 7-8). Neverjetno lepo, slovenski pokojninski sistem, ki mu hudobno misleči neoliberalni misleci pravijo piramida oz. črna luknja ali pa pot v revščino starostnikov, je premaknjena na leto 2020.

Prestrukturiranje bremena javnih dajatev, vključno s posodobitvijo obdavčitve nepremičnega premoženja
O razbremenitvi gospodarstva oz. po domače povedano plač, na veliko srečo nič besed. Zgolj uvedba davka na nepremičnine kot dodatna obremenitev. To ocenjujem kot edino pravilno, sicer bi lahko prišlo do demontaže socialne države oz. ta ne bi bila več potrebna, ker bi bili dela zmožni prebivalci RS zaposleni.

Povečanje učinkovitosti pri pobiranju javnih dajatev
Projekt uvedbe davčnih blagajn predvideva, da bodo zakonski in tehnični pogoji za začetek uporabe davčnih blagajn vzpostavljeni do jeseni 2015 (NRP 2015: 5). Davčne blagajne predstavljajo obremenitev za gospodarstvo, kar je edino pravilno, kakšne razbremenitve zaradi novih obremenitev bi bile seveda topoumne.

Okrepitev fiskalnega okvirja in povečanje učinkovitosti javnih izdatkov
Slovenija bo za krepitev fiskalne odgovornosti sprejela Zakon o fiskalnem pravilu, ki operacionalizira maja 2013 sprejeto ustavno zavezo po uravnoteženosti proračunov. Prav je, da je Slovenija že dve leti v protiustavnem stanju, saj nismo neoliberalna Švedska, ki ima uzakonjeno fiskalno pravilo.

Pospešena racionalizacija in večja učinkovitost javnofinančnih odhodkov
K sreči to poglavje ne omenja nobene reforme, zgolj nekaj administrativnih sprememb, ki so morda že v teku kot so prenova sistema javnega naročanja, centralizacija upravljanja z nepremičnim premoženjem države, centralizacija državnega informacijskega sistema.

Vzpostavitev finančno vzdržnega sistema dolgotrajne oskrbe
Na srečo nič konkretnega.

Zdravstvena politika
Ravno tako se bo nadaljevalo s projektom skupnih javnih naročil v zdravstvu z razširitvijo obsega naročanja še na medicinske pripomočke in medicinsko opremo. Intenzivno bomo začeli z optimizacijo poslovanja bolnišnic zaradi zniževanja čakalnih dob, izboljšanja likvidnostne situacije in izboljšanja njihovih zdravstvenih storitev … Priprava celovitih reformnih predlogov, ki bodo vključevali strukturne spremembe v zdravstvu v smislu boljše izrabe virov in zagotavljanja večje kakovosti, varnosti in dostopnosti ter spremembe v vodenju in upravljanju ter financiranju zdravstva (NRP 2015: 9). Centralno naročanje bi neoliberalci pozdravili, saj bi več denarja ostalo za paciente, sicer pa veliko neznank kot da smo na začetku, da postavljamo stvari iz nič.

2.3 Priporočilo 3: TRG DELA IN PLAČE

Aktivna politika zaposlovanja (Jamstvena shema za mlade, Delovni preizkus za mlade 2015, Javna dela 2015), preprečevanje dela in zaposlovanja na črno in še nekaj centralno planskih ukrepov po vzoru nekdanje Sovjetske zveze. K sreči nič konkretnega o fleksibilizaciji trga dela, socialni kapici in kakšni drugi razbremenitvi dela.

2.4 Priporočilo 4: BANKE IN BANČNI SISTEM
V Sloveniji deluje 17 bank, od tega 7 v pretežnem tujem lastništvu, 3 hranilnice in 3 podružnice (NRP 2015: 13). Strategija ne predvideva konkretne spremembe, če investitorju ne ponudiš večinskega deleža, je ponudba neresna in nezanimiva. Torej so vse besede odveč, vse bo ostalo enako, politika bo ostala najboljši upravljalec bank, v katerih tako ali tako ni nobenih težav (vsaj tako je izjavil največji slovenski ekonomist Jože Mencinger leto pred sanacijo slovenskega bančnega sistema).

2.5 Priporočilo 5: NADALJEVANJE UKREPOV S PODROČJA DRŽAVNEGA PREMOŽENJA

Za upravljanje kapitalskih naložb velja enak komentar kot zgoraj, več na tej povezavi. Večina podjetij v državni lasti nosi namreč od leta 2015 oznako strateško ali pomembno, manjši del pa portfeljsko. Kar po domače pomeni tujega nočemo, svojega ne damo. Več na tej povezavi. 

2.7 Priporočilo 7: ZMANJŠANJE POSLOVNIH OVIR

Nekaj administrativnih sprememb, nobene predvidene reforme.

2.8 Priporočilo 8: UKREPI ZA BOJ PROTI KORUPCIJI

Med ukrepi, ki so vključeni v prenovljeni program, so med drugim priprava etičnega kodeksa za funkcionarje vlade in ministrstev ter ureditev pravnih podlag za odpoklic posameznika z javne funkcije in prepoved opravljanja javne funkcije, pa tudi učinkovit in pregleden nadzor nad delovanjem zbornic. Načrtovani ukrepi so tudi na področju omejevanja korupcijskih tveganj v javni upravi (dodatna usposabljanja zaposlenih v javni upravi na področju integritete, vzpostavitev enotnega nacionalnega registra tveganj ter ukrepi na področju javnih naročil. Preprečevanje korupcije in krepitev integritete se bo moralo odraziti tudi v ustrezni posodobitvi sistemizacij, oblikovanju profilov zaposlenih za izpostavljena delovna mesta in postopkih kadrovanja (NRP 2015: 21). Še vedno veliko možnosti za arbitrarne politične odločitve kaj je koruptivno dejanje in kaj ni (vezano na storilca), torej za ohranjanje revolucionarnega izročila NOB dobro.

 
Slovenski reformni program stavi na tradicijo


Glede na to, da je zadnja otok socializma republika Slovenija vezana na vpetost v mednarodne institucije EU in kreditodajalce, gre pošta s tem dokumentom v Bruselj. Zanimiv eksperiment. V Sloveniji, ki ta teden praznuje dan ustanovitve protiimperialistične fronte (27. april), tak revolucionaren dokument slovenski mediji in politiki takoj prodajo državljanom RS kot suho zlato, vprašanje pa je, če ga bodo kupili bruseljski neoliberalci, ki so po funkciji in naravi krivični in najverjetneje od Nacionalnega reformnega programa pričakujejo tudi reforme in ne samo kozmetičnih popravkov. Pa saj je vseeno, Semolić pravi naj se ne oziramo toliko na »Brisl«, bodo že oni še naprej skrbeli za delavske pravice in prvomajski golaž. 

sreda, 29. april 2015

DEREGULACIJA TRGOVSKEGA POKLICA

Včeraj sem prejel na e-pošto novice Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) in malo pogledal kaj je novega in se zopet spomnil, kako sindikati uspešno zagovarjajo privilegije šolnikov, ki ne sprejemajo zakonitosti trga dela pravice delavcev v šolstvu.

Vlada RS je namreč na svoji seji 2. 4. 2015 sprejela predlog novele Zakona o trgovini, ki deregulira izobrazbene pogoje za opravljanje poklicev trgovskega poslovodje in prodajalca, za katera je predpisana minimalna stopnja izobrazbe splošne smeri. Po vladni oceni bo deregulacija v trgovini pozitivno vplivala na večjo fleksibilnost pri iskanju dela in zaposlovanje ter lažji dostop v panogo, kar povečuje možnosti samozaposlitve in socialnega podjetništva. Sindikati so skupaj z Obrtno podjetniško zbornico Slovenije predlogu, s katerim se odpravlja izobrazbene pogoje za poklica trgovec in poslovodja, že predčasno javno izrazili nasprotovanje. Sprememba bi po mnenju SVIZ razvrednotila omenjena poklica in znižala standarde storitve. Deregulacija bi po njihovem prinesla pomanjkanje kakovostnega kadra in povečanje pritiska na ceno dela, pomenila pa bi tudi grob poseg na področje izobraževanja, saj bi to botrovalo ukinitvi trgovskih šol. SVIZ si bo skupaj z drugimi interesnimi skupinami še naprej prizadeval, da sprememba (deregulacija) ne bi bila uveljavljena.

V RS je trenutno 242 reguliranih poklicev, kar po domače pomeni, da obstajajo omejitve za opravljanje teh poklicev. Takšnih regulacij za trgovce oz. administrativnih omejitev ne pozna niti ena država članica EU, kar pomeni, da samo v RS izobrazbeni pogoji izdatno vplivajo na razvojno raven in kakovost storitev v tej panogi. V sosednji Avstriji, je poklic trgovca dereguliran. Tudi za poslovodje trgovine (pridobitev obrtnega dovoljenja) ni treba imeti zaključnega papirja ene izmed trgovskih šol. Pri sosedih imajo trgovino urejeno tako, da posameznik poišče podjetje, ta ga zaposli kot vajenca, s čimer pridobi praktične veščine prodajalca. Če oseba uspešno opravi vajeniški izpit, postane prodajalec. Ampak povezati trg dela in izobraževanje oz. usposabljanje pomeni prestopiti Rubikon v neoliberalni konsenz™.

Sindikalistične podružnice sporočajo, da država pripravlja deregulacijo trgovskega poklica, kar po domače pomeni, da se bo v trgovini lahko zaposlil vsak, pa če bo imel končano OŠ ali ne. Posledično pa to pomeni, da se bo vpis na trgovske šole še zmanjšal in da bodo marsikatero zaradi tega zaprli ali pa da v okviru centra tega programa ne bo več. Kaj to pomeni za zaposlene? Zagovornikom neoliberalne mantre to pomeni, da je poklic trgovca odvečen oz. nepotreben. Menijo, da je bolj pomembno, da prodajalec pozna tehnično storitve in izdelke, ki jih nudi ter pogoje poslovanja trgovine, osnove bontona in prodajalskih veščin, pa se nauči v praksi.



Seveda se zagovorniki neoliberalnega konsenza™ motijo, namreč, ko grem v katero izmed ljubljanskih trgovin, prodajalci odlično obvladajo prodajalne veščine, kot so osnove bontona, raba slovenskega jezika, predvsem pa odlično poznajo izdelke, ki jih prodajajo. Nikakor niso pretirano osladni, kadar si želim razstavljene artikle ogledati sam in me ne ignorirajo, kadar želim pomoč.

Ustavimo deregulacijo trgovskega poklica.


petek, 24. april 2015

V SLOVENSKEM PARLAMENTU SAMO ŠE LEVIČARSKE POLITIČNE STRANKE

V poslanski skupini SDS so predlagali novelo zakona o socialno varstvenih prejemkih, s katero bi odpravili vpis prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine za prejemnike denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Gre za socialistično populistični trik iz postkavčičeve ere 1975-1979, ki ne bi ostal brez javnofinančnih posledic, vplival bi na že tako trhlo zasidrano vrednoto odgovornosti v Sloveniji, na nepremičninski trg v RS in na dostopnost stanovanj mladim v RS. O predlogu obširneje tukaj: JANŠEVISOCIALISTI - SDS ZOPET KAŽEJO SVOJO POPULISTIČNO NARAVO.

Glede na to, da se predlog sklada s programskimi izhodišči nacionalsocialistične Združene levice (ZL), je logično, da je včeraj na seji v DZ predlog podprla ZL, zanimiv preobrat pa je pokazala Nova Slovenija, ki se je s podporo Janševim socialistom, grobo oddaljila od svojega liberalno usmerjenega predvolilnega programa in s tem prevarala svoje volivce.

70 let socialistične indoktrinacije ni mogoče zbrisati v enem letu


Tako smo dobili potrditev, da imamo v slovenskem parlamentu samo še levičarske politične stranke, na desno vleče še najbolj ZL z replikami programskih izhodišč NSDAP in iracionalno gorečim sovraštvom do tujcev.

ponedeljek, 20. april 2015

PARTIJSKI KAPITALIZAM

Stricu je vse jasno kaj normalna država potrebuje in kaj je popolnoma odveč… Žal v Sloveniji takšnih filmčkov ne proizvajamo, zato filmček v »srbohrvaščini«.

Ogled je možen tukaj: EPP - PARTIJSKI KAPITALIZAM

" razumiješ … da meni dođeš u susret, da mogu otvoriti firmu brzo i efikasno, da mogu zatvoriti firmu brzo i efikasno, da mogu otpustiti koga brzo ako ne valja … razumiješ kad ti dođe partija koja će reći da će razmontirat državu, da neće više bit državnih preduzeća, ni velikog državnog aparata, i velike države, ni profitne države, e onda za tu partiju glasaj.  Al ti nećeš da glasaš, jer se nadaš poslu u državnoj službi.  Zato ti i jesi član partije i učlanio se u partiju, glasaš da ti nađu posla ... „

petek, 17. april 2015

FEMINISTIČNI »NAPAD« NA DRAGHIJA - AKTIVISTKE FEMEN PROTI VARČEVALNIM UKREPOM

Novica je sicer stara dva dni, pa mi ne gre iz glave, saj globalno razgalja naravo levičarjev in feminstk/ov. Do ECB imam prej negativen kot indiferenten odnos, da ne bo nesporazumov. Menim, da bi trenutna repriza Keynesjanstva iz leta 2009, lahko povzročila krizo s trojnim dnom.

Aktivistke ukrajinske skupine Femen

Aktivistke ukrajinske skupine Femen so v Berlinu napadle predsednika Evropske centralne banke Maria Draghija. Takoj, ko je začel na tiskovni konferenci brati izjavo po tokratnem zasedanju sveta ECB, je na mizo pred njim skočila mladenka, ki se ji je očitno uspelo predstaviti kot novinarka.

»Ustavite diktaturo ECB!« je med metanjem listov papirja z zapisom svojega poslanstva v zrak v angleščini vpila članica protestne skupine proti »patriarhatu, industriji seksa, cerkvam in diktaturam«. Vprašanje v katero od navedenih kategorij naj bi sodil Draghi, ki je hotel po začetku masovnega kvantitativnega sproščanja za evrsko območje le povedati, da so v prvem mesecu uspešno nakupili za šestdeset milijard evrov državnih obveznic in drugih vrednostnih papirjev ter da ne bodo spreminjali obrestnih mer. Kar v domačem jeziku pomeni, da bo tiskarna v Frankfurtu pregorevala 100/uro, da bo v obtok prišla ogromna količina denarja, da bodo posojali denar na veliko (kupovali obveznice) in da bo ta denar izredno poceni. Ali gre pri tem za varčevalne ukrepe ali za popolnoma nasprotno zgodbo, ni potrebno komentirati. Je pa možno, da bi študenti Filozofske fakultete univerze v Ljubljani quantitative easing razumeli tudi kot varčevanje. Če profesorja iz Filozofske fakultete univerze v Ljubljani Rastko Močnik Gorazd Kovačič to trdita, bo že držalo.
 

Levičarstvo in feminizem

Levičarstvo in feminizem nista sinonima, sta pa neposredno povezana: kdor je feminist je tudi levičar in kdor je levičar je pogosto tudi feminist. Med desničarji oz. konservativci in liberalci ni feministov.
 

Slovenija, svet in zategovanje pasu


Mladenka na sliki ne zgleda starejša od 23 let, verjetno je mlajša in ima manj življenjskih izkušenj in ji ne gre zameriti, da se ob metanju denarja s helikopterjem ECB (quantitative easing) bori proti varčevanju. Težava je, ker v RS tako razume svet večina novinarjev dominantnih medijev in mnenjski voditelji. V Sloveniji se ravno tako govori o divjem varčevanju in zategovanju pasu, po drugi strani, pa lahko za SURS vidimo podatek, da smo imeli v Sloveniji leta 2007 na zadnje izravnan proračun in nikoli presežkov proračuna! Proračunski primanjkljaj je bil zgolj leta 2008 pod Maastrichtskimi 3 % in tudi v času zloglasnega Šusteršičevega ZUJF, je proračunski primanjkljaj presegel 3 %. Javni dolg se je od leta 2008 (21,9 % BDP) skoraj početveril. Število javnih uslužbencev je po podatkih SURS od leta 2008 naraslo. Divje varčevanje!

četrtek, 16. april 2015

V ISKANJU MINISTRICE ZA ŠOLSTVO - ELEMENTI RAZREDNEGA BOJA MED APLIKATIVNO NARAVNANI DELI DISCIPLIN IN DRUGIMI …

Ministrico za šolstvo je odneslo …

V času iskanja ministrice za šolstvo se je v slovenskih medijih pojavilo več PR objav med katerimi me je najbolj osrečil intervju s sociologom in sindikalistom Gorazdom Kovačičem, ki je zaposlen kot asistent na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Intervju z naslovom: Gorazd Kovačič: Znotraj univerze poteka razredni boj na več ravneh, je bil objavljen na portalu RTVSLO, 28. 3. 2015.


Pogled na znanstveno akademsko delo Dr. Gorazda Kovačiča pokaže (COBISS), da mu je v zadnjih petih letih uspelo objaviti en znanstveni članek v marginalni reviji, nima nobenega SCI članka v indeksiranih knjigah in nobene mednarodne objave, vendar nič zato, je pa pokazal svojo akademsko držo pri sindikalističnih aktivnostih in protestih na Filozofski fakulteti, kar je v našem visokošolskem sistemu enakovredno znanstvenemu delu.

Objavljam nekaj odlomkov iz intervjuja – vprašanje, odgovor.

Večni razredni boj

Razredni boj znotraj univerze, torej.
GK: Zagotovo, in to na več ravneh. Ena je boj med višjimi in nižjimi akademskimi kadri. Kot sindikalist vsak dan naletim na neverjetne zgodbe o zlorabah položaja, izkoriščanju in preobremenjevanju. Na drugi strani imamo tudi elemente razrednega boja med aplikativno naravnani deli disciplin in drugimi.


Predlagam, da se niti slučajno ne omeji vpis študentov ter da ne bi študirali le najboljši in učili le najboljši, ki bi bili dobro plačani. V neoliberalnih državah namreč visokošolski sistem ni sredstvo za statistično prekrivanje brezposelnosti, temveč sistem, ki služi potrebam trga dela. V Švici študira izredno malo ljudi. Vsak izpit lahko delaš samo dvakrat. Zato spodnji odgovor pove vse o kakovosti in uporabnosti nekaterih smeri, za katere zlobni jeziki govorijo, da so same sebi namen. Npr. sociologija kulture ni aplikativna znanost, koristi pa pri zavedanju o razrednem boju, prosto po Marxu. Torej je dobro, da davkoplačevalci financiramo študij sociologije kulture na Filozofski fakulteti.
 
Gorazd Kovačič, profesor na Filozofski fakulteti, marksist, borec proti neoliberalizmu in borec proti aplikativno naravnani znanosti

Povezava univerz in gospodarstva je neoliberalno zlo

GK: Proračunska podhranjenost univerze sproža pritiske za iskanje tržnih prihodkov. 

Povezava univerz in gospodarstva je neoliberalno zlo in je v samoupravni družbi, ki jo vodi avantgarda delavskega ljudstva, nezaželeno.


Privatizacija

GK: Če bo država na zahtevo mednarodne finančne oligarhije in lokalnih lobistov vztrajala pri politiki zmanjševanja javne zadolženosti s pomočjo lastniške privatizacije, bo kmalu ugotovila, da je s prodajo tistih nekaj podjetij, ki so še v državni lasti, iztržila le nekaj milijard.

Zlobni neoliberalci bi rekli, da gre za namerno napačno interpretiranje privatizacije, krpanje proračuna je manj pomembno, pomembna je kakovost upravljanja in dolgotrajnost delovnih mest ter odsotnost davkoplačevalskih dokapitalizacij in sanacij, vendar živimo že 70 let v demokratičnem socializmu.

Ko dogovorna ekonomija postane slaba…

Prejemniki honorarjev so se sklicevali na tržna sredstva. Ta trg pa je bil pravzaprav država oziroma lokalna samouprava.
GK: Tako je. Večina teh izjemno visokih prihodkov je nastala v monopolnih pogojih. Izvor denarja so bodisi država bodisi lokalna podjetja, ki potrebujejo lokalne eksperte, da lokalno javnost prepričajo o koristi svojega lokalnega interesa. To je pač lokalna dogovorna ekonomija. Drugače je, kadar neko industrijsko podjetje objavi mednarodni razpis za tehnološko nadgradnjo in nato konkurenca med številnimi inštituti ali fakultetami privede do realnih cen.

Kako, da je dogovorna ekonomija kar na enkrat slaba in kapitalistična konkurenca dobra? Ta odgovor je pa verjetno napisal kdo drug in ne sindikalist Kovačič. Samoplačniški članek Metke Tekavčič (SD) v Delovi Rdeči Sobotni prilogi kaže drugačno razlago in opravičilo za visoke honorarje v šolstvu. Tov. Tekavčič namreč uspešno piše ekspertize za podjetja v državni lasti.


Za konec


Prav je, da slovenski levičarski mediji in sindikalist Kovačič problematizirajo višino honorarjev in ne kakovosti izdelkov, ki upravičuje te honorarje. Izdelki profesorjev (Mencinger, Križanič,...) ki imajo vnaprej dogovorjene rezultate, pa v nobenem primeru ne morajo biti nekakovostni. 

sreda, 15. april 2015

PRODAJA TELEKOMA? VELEIZDAJE NE BO?


Ponudbe na mizi 

Iztekel se je rok za oddajo zavezujočih ponudb za prodajo Telekoma Slovenije. Očitno, če uporabimo jezik Janka Webra, ki ga je prodaja Telekoma odnesla iz ministrska položaja, veleizdaje ne bo. Namreč interesne skupine so pokazale toliko resnosti pri privatizaciji Telekoma, da so dosegle svoj cilj, prišla je samo ena ponudba, pa še ta od finančnega vlagatelja Cinven, ki pa je za potrebe slovenske politične elite prenizka. Torej možnost, da Telekom Slovenije res ne bo privatiziran, je višja kot da bo privatiziran. Vprašanje je samo, kakšen deal so sklenili z Evropo, kateri so obljubili nadaljevanje reform in privatizacije.

Deutsche Telekom ocenil, da je slovenski Telekom precenjen

Deutsche Telekom, ki je veljal za najresnejšega interesenta sploh ni oddal ponudbe. Ocenil je, da ni računice, dovolj je bolj konkurenčnih ponudb na Balkanu in v vzhodni Evropi. Zavedajo se tudi, da se splača počakati še dve leti, ko po cena delnice padla za približno 40 %.

Slovenska politika ocenila, da je slovenski Telekom podcenjen

Slovenski politiki, ki upravljajo s Telekomom, se je zdela odkupna cena za delnico med 110 in 115 evri prenizka. To bi pomenilo nekaj več kot pol milijarde evrov visoko kupnino za državni delež, celoten prevzem pa bi bil vreden največ 750 milijonov evrov. Morda se slovenski politiki zdi smiselno še dve leti deliti Telekomove morebitne dobičke (obetajo se tožbe) z interesnimi skupinami in ga potem prodati za 40 % nižjo kupnino. S tem bi preprečili veleizdajo slovenskega naroda.

Prodaja pod ceno?

Prodaja pod ceno je možna samo, če je objekt prodaje na trgu vreden npr. 100 enot, torej, da je najboljši ponudnik pripravljen plačati 100 enot in ga prodajalec ponudi istemu ali drugemu kupcu za ceno, nižjo od 100 enot, vse ostalo je prodaja po tržni ceni. Podjetje je vredno toliko, kolikor je kdo ali kaj zanj pripravljen plačati. Ampak to je seveda
 
Janko Weber je za ohranitev slovenske suverenosti in preprečitev veleizdaje žrtvoval svoj težko prislužen ministrski položaj.
Zahvale in iskrene čestitke - morda vam je uspelo zaustaviti izgubo suverenosti z veleizdajo!

Borcem proti neoliberalizmu, veleizdaji, razprodaji slovenske družinske srebrnine in skupne lastnine gredo iskrene čestitke v imenu slovenskih davkoplačevalcev, posebej bi se zahvalil:

·    Janku Webru, ki je za ohranitev slovenske suverenosti in preprečitev veleizdaje žrtvoval svoj težko prislužen ministrski položaj.
·   Sindikatom, ki so zaščitili privilegije malega človeka – v anglo-saksonskem svetu ljubkovalno imenujejo male ljudi (kot so Weber, Kučan, Semolič) in njihove revolucionarne misli Small Minds.
·        SD in Pikalovim fetišem na kable.
·     Nacionalnim socialistom iz Združene levice, ki nas peljejo v zlati svet venezuelskega soupravljanja, kjer toaletni papir ni potreben, saj je meda in mleka, ki zapirata v izobilju.
·      Levičarskim medijem, ki s svojo žlahtno konservativnostjo ostajajo v drugi polovici sedemdesetih let, torej v zlati dobi samoupravnega socializma avantgarde delavskega ljudstva.
·     SDS in Marku Pogačarju, ki je izpostavljal pri prednosti privatizacije zgolj kupnino in ne spremembe upravljanja ter dolgoročnih ciljev prodaje.
·       DESUS.

·      Borutu Jamniku, da je držal vse naštete akterje v zaokroženo celoto.

torek, 14. april 2015

JUPI!!! GREMO NA PER! PIVOVARNO LAŠKO KUPIL HEINEKEN!

Konec pivovarske vojne?

Leta 2001 slovenska politika ni dopustila, da Pivovarno Union kupi belgijski pivovar Interbrew. Podpise za Mencingerjanski predlog so prispevali predstavniki slovenskih levih in desnih strank (vmes tudi mnogo vidnih članov in poslancev socialistične SDS). Zgodb o vmešavanju politike in konsolidaciji lastništva namesto usmerjenosti v razvoj in delovna mesta preko raznih Bavčarjev in Šrotov ne bi pogreval, ker jih poslušamo že 10 let. Škoda po 15 letih »neprodaje« strateškemu lastniku je ogromna, govorimo o proračunskem deficitu, brezposelnih in predvsem o bančnih luknjah.

Odločila je rdeča zvezda

Heineken ima v svojem logu tudi rdečo zvezdo, ki je morda omehčala srca Mencingerjancem in ostalim nacionalnim socialistom. Ob rdečih zvezdah se namreč slovenski eliti milo stori.
 
Odločila je rdeča zvezda
Kaj pa ostali delčki pijačarsko-medijskega kartela?

Znano je, da gre bi Pivovarni Laško za pijačarsko-medijski kartel (Laško, Union, Radenska, Delo, Slovenske novice, …), ki v neki normalni državi z vladavino prava zaradi koncentracije lastništva ne bi nikoli bil mogoč. Pri nas so nadzorni organi zamižali na obe očesi oz. so malo zapiskali in karavana je šla dalje. Takratna nadzornika UVK in ATVP sta pokazala svojo akutno nepotrebnost obstoja.

Goodbye Boštjan Videmšek
 
Goodbye Boštjan Videmšek, borec proti neoliberalizmu (karkoli že je to)

Zelo pomembna sprememba je tudi, da je Heineken kupil skupaj z Laškim v paketu tudi podjetje Delo d.d. Heineken bo najverjetneje Delo prodal najboljšemu ponudniku. Zanimivo in zelo nenavadno je, da Dela niso prodali pred prevzemom. Verjetno v Forumu 21 nimajo dovolj sredstev. In res nenavadno je, da politika, sindikalisti in novinarji niso zavpili pred prodajo tega dragulja nacionalsocialistične propagande tranzicijske levice. Morda je v ozadju kakšen dogovor, res presenetljivo nenavadno. Upajmo lahko na najboljše, in sicer da se bo delček slovenske medijske krajine očistil raznih Boštjanov Videmškov in ostalih borcev proti neoliberalizmu in ostalim transcendentalnim zunanjim sovražnikom.

ponedeljek, 13. april 2015

JANŠEVI SOCIALISTI - SDS ZOPET KAŽEJO SVOJO POPULISTIČNO NARAVO

Populistična SDS

Na spletni strani socialistične SDS lahko preberemo naslednjo novico (8. 4. 2015): »Marijan Pojbič in Jelka Godec: Veljavna socialna zakonodaja se ne prilagaja socialnim stiskam in težavam.«

Za kaj gre? V poslanski skupini SDS predlagajo novelo zakona o socialno varstvenih prejemkih, s katero bi odpravili vpis prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine za prejemnike denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka.

Poglavitna rešitev predloga novele zakona o socialno varstvenih prejemkih je, da se črtajo določbe, ki določajo vpis prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine za prejemnike denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ter celotna obveznost vračanja prejete socialne pomoči iz dediščine prejemnika socialne pomoči, in sicer za:
- prejeto denarno socialno pomoč,
- prejeti varstveni dodatek,
- oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu sredstev, namenjenih za plačilo oziroma doplačilo pravic družinskega pomočnika.

Poslanec SDS Marijan Pojbič je na novinarski konferenci spomnil, da je bil zakon o socialno varstvenih prejemkih sprejet leta 2010, ko je bil predsednik vlade Borut Pahor, minister za delo dr. Ivan Svetlik in državna sekretarka sedanja ministrica za delo dr. Anja Kopač Mrak. »Vsi našteti vedno veliko govorijo o več socialne države, ko so sprejemali to zakonodajo pa je bil sprejet antisocialen in antisolidaren zakon,« je povedal Pojbič. »Prepoved razpolaganja z nepremičninami, ki ga je uvedel omenjeni Svetlikov zakon, je nesorazmeren ukrep, prav tako pa gre za nesorazmeren poseg v pravico socialne varnosti,« je ob tem dodal.

Za tiste, ki Svetlikovega zakona ne poznate: gre za novelo, ki je predvidela, da če posameznik pridobiva pravico iz javnih sredstev (socialni transfer kot je varstveni dodatek za starejše), je enak znesek tudi dolžan državi in država zato bremeni dediščino posameznika (npr. sorazmerni del nepremičnine). Zaradi slovenske obsedenosti z materialnim bogastvom, so se številni starostniki npr. raje odpovedali varstveni dodatku kot da bi se jim bremenil hišo.
 
Socialista Marijan Pojbič in Jelka Godec v akciji
Socialistična SDS

Zakaj menim, da je predlog SDS škodljiv:
·        Ker podpira socialistični materializem; med slovensko obsedenost z materialnim bogastvom, sodi tudi lastništvo nepremičnine, ki je med najvišjimi, če ne celo najviše v Evropi. S tem, da so se številni starostniki raje odpovedali varstveni dodatku kot da bi se jim bremenil hišo, ni nič narobe. Napačen je bil zgolj previsok cenzus prihrankov (bolje porabiti denar za cigarete in alkohol kot imeti privarčevanih 3.100 € za pogreb), ki vpliva na višino oz. upravičenost do varstvenega dodatka.
·        Nedelujoč trg nepremičnin: v razvitem delu Evrope, npr. v Veliki Britaniji, je normalno, da starostniki prodajo predimenzionirano hišo, ki je fizično in finančno niso zmožni vzdrževati in se preselijo v manjša oz. oskrbovana stanovanja, ki si jih preko kupnine lahko privoščijo.
·        Mladi zaradi nedelujočega trga dela in oklepanja starostnikov nepremičnin (glejte drugo točko), torej zaradi previsokih cen zaradi odsotnosti ponudbe nepremičnin na trgu, ne morajo do stanovanj.
·        Nepotrebna bremenitev proračuna.
·        Brezpogojni socialni transferji (iz državnega proračuna) ne bodo rešili revščine. Nikoli v zgodovini človeštva niso imeli tovrstnega učinka.
·        Ker se kriza poglablja in lahko pričakujemo velik val večjih nepremičnin na manj zaželenih lokacijah izven večjih mest, ki bodo na enkrat pljusknile na nepremičninski trg…
·        SDS nima alternativnega predloga, temveč zgolj zapišejo, da bo »potrebno sprejeti drugo sistemsko rešitev«, kar pomeni, da gre za čisti populizem, kar bomo seveda zopet plačali davkoplačevalci.

·        Ker zastrupljajo medijski prostor s socialistično-samoupravljavskimi parolami iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so se gradile večnadstropne hiše v SRS s poceni krediti, za katere denar je prišel pretežno preko nepovratnih ali poceni kreditov iz kapitalističnih držav kot so ZDA.

Programska izhodišča SDS

V UKRAJINI PREPOVEDALI KOMUNISTIČNE SIMBOLE IN PROPAGANDO

Po poročanju Portala Siol (11. 4. 2015), je ukrajinski parlament 9. 4. 2015 izglasoval prepoved komunističnih simbolov in propagande.


Verjetno bo RS zadnja evropska država, ki se ne bo odpovedala svoji totalitarni preteklosti. Še vedno bomo imeli ulice in trge imenovane po množičnih morilcih (Titova ulica), politične stranke pa bodo mirno uporabljale totalitarne simbole pri svojih nastopih (zastave, logotipi strank…). 
Simbol nacionalsocialistične stranke Združena levica vključuje komunistično zvezdo


Javna raba totalitarnih simbolov je škodljiva predvsem zaradi provokativnih učinkov, saj se slovenski narod zaradi tega razdvaja, politika pa ima med tem čas, da se ne loti resnega dela (strukturnih reform) ter da med dimno zaveso kreganja zaradi simbolike lahko izvaja koruptivno klientelistično agendo (TEŠ 6, drugi tir,…). 

petek, 10. april 2015

POSLASTICA ZA PRIVRŽENCE ZDRUŽENE LEVICE: TSIPRAS VABI RUSE K SODELOVANJU PRI PRIVATIZACIJI


Grška mineštra

Po poročanju Financ in nekaterih slovenskih socialistični medijev kot so STA, Večer, Primorske novice, Demokracija, je grški predsednik vlade Alexis Tsipras včeraj med obiskom v Moskvi pozval ruske vlagatelje k sodelovanju pri načrtovani privatizaciji grških podjetij. Kot je povedal, se že pogajajo o vzpostavljanju skupnih podjetij.
 
Tsipras je dobil državnozborske volitve v Grčiji s parolami proti privatizaciji, dva meseca po tem, bi že pričel s privatizacijo. 
Od 25. 1. 2015 je Tsipras dobil državnozborske volitve v Grčiji s parolami proti privatizaciji. Od takrat je minilo dobra dva meseca, zdaj so že obrnili ploščo in vabijo svoje pravoslavne kolege iz Rusije k privatizaciji. Rusiji ustreza Tsiprasova obsodilna drža protiruskim sankcijam EU. A so trenutno nelikvidni in nesolventni. Vprašanje, kaj se bo rodilo iz pravoslavnega zavezništva.


Bo grški preobrat vplival na slovenske naciste?


Kako bo na preobrat reagirala slovenska različica Syrize, nacionalsocialistična Združena levica? Za enkrat jim še ne sledijo, včeraj so nacisti podprli hiper skorumpiranega Janka Vebra na parlamentarnem glasovanju z argumentom, da gre za privatizacijsko igro. Tukaj imajo prav, gre res za (proti)privatizacijsko igro. Bodo v ZL v Slovenijo pripeljali investitorje iz bratsko katoliške Venezuele? Bojim se, da enako kot v Rusiji in kljub naftnemu bogastvu, Venezuelci finančno tega ne zmorejo. Bo Tsiprasovemu zavzemanju za privatizacijo grških podjetij vsaj sledil slovenski poskus zavzemanja Luke Meseca za venezuelsko privatizacijo Luke Koper?

Lahko upamo, da bo grška zmešnjava, zmedla tudi ZL in bodo začeli podpirati privatizacijo?

sreda, 08. april 2015

PROTEST ŠTUDENTSKE SKUPINE ZA UREDITEV PRIPRAVNIŠTVA V SOCIALNEM VARSTVU: »OPRAVIČUJEMO SE, SAJ SMO VAM PRED TEM POSREDOVALI NAPAČNO SPOROČILO, KI NI BILO SLOVNIČNO IN GRAMATIČNO POPRAVLJENO.«

Po e-naslovih javnih služb in nevladnih organizacij kroži sporočilo, ki prav simpatično dopolnjuje intergalaktični predlog Luke Meseca o »enkratnem« odpustu dolgov »ranljivim skupinam«. Gre za izsiljevanje pravico študentov Fakultete za socialno delo, da naj jim davkoplačevalci plačamo pripravništvo. In to 500 študentom. Kako, da na »pravico« do plačanega pripravništva iz proračuna RS niso opozorili tudi diplomanti ostalih fakultet? Verjetno zato, ker niti slovnično in gramatično niso tako vešči kot diplomanti Fakultete za socialno delo. Spodaj si preberite slovnično in gramatično popravljeno besedilo.



Spoštovani,

opravičujemo se, saj smo vam pred tem posredovali napačno sporočilo, ki ni bilo slovnično in gramatično popravljeno. Upamo, da naše opravičilo sprejemate in v obzir vzamete to e-pošto.

Kot že veste se pridno borimo za nekaj kaj nam zakonski pripada, borimo se za pripravništvo in stroko socialnega dela ter za kvalitetno, kompetentno in profesionalno opravljanje našega poklica s spoštovanjem, ki ga sam poklic zasluži. Borimo se za nudenje pomoči, ki naj bi jo vsaka oseba, ki se na nas obrne enakopravno in enakovredno dobila.

Prosimo Vas, da posredujete naše obvestilo skupaj s ''plakatom'' po vaših kanalih.

Imamo tudi skupino, kjer bomo obveščali o vseh aktualnih dogajanjih. https://www.facebook.com/pripravnistvo

Vljudno Vas vabimo na protest, Vas in tudi vse ljudi, ki jih vsakodnevno srečujete na centru, društvu, organizaciji kje delate. Prosimo vas, za potrditev udeležbe. 

Meni pripada!


SPOROČILO:

Ali že veste, da bo 21.4.2015 protest pred MDDSZ z zahtevo, da odplačajo dolg 500ih pripravniških mest, ki so se nabrala od zadnjega razpisa, ki je bil že aprila 2013? Prizadevamo si tudi, da se po odplačanem dolgu sistemsko in finančno uredi področje pripravništev v socialnem varstvu kot tudi na ostalih področjih.
Se vidimo 21.4.2015? to je veliko več kot le boj za pripravništva. Gre se za celo stroko socialnega dela in ohranitev strokovnosti, gre se za organizacije, društva in centre da ne pokajo po šivih od preobremenjenosti in ne pregrevajo. Najpomembnejše pa je da, gre za ljudi, ki koristijo različne programe in storitve socialnega varstva, da dobijo to kar jim pripada. To je strokovna podpora in pomoč v izvirnih individualnih delovnih projektih pomoči za posameznika, skupino in skupnost.

Hvala . Želimo vam lep in uspešen dan,

Lepo vas pozdravlja,

Študentska skupina za ureditev pripravništva v socialnem varstvu
Dino Černivec (031 751 003)
Petra Jalšovec (030 327 945)
Gašper Ločičnik (031 542 334)
Domen Pokorn (041 976 884)
Patricija Vidonja (031 256 348)