Ministrico za šolstvo
je odneslo …
V času iskanja ministrice za šolstvo se
je v slovenskih medijih pojavilo več PR objav med katerimi me je najbolj
osrečil intervju s sociologom in sindikalistom Gorazdom Kovačičem, ki je zaposlen
kot asistent na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Intervju
z naslovom: Gorazd Kovačič: Znotraj univerze poteka razredni boj na več ravneh,
je bil objavljen na portalu RTVSLO, 28. 3. 2015.
Pogled na znanstveno akademsko delo Dr. Gorazda
Kovačiča pokaže (COBISS), da mu je v zadnjih petih letih uspelo objaviti en
znanstveni članek v marginalni reviji, nima nobenega SCI članka v indeksiranih
knjigah in nobene mednarodne objave, vendar nič zato, je pa pokazal svojo
akademsko držo pri sindikalističnih aktivnostih in protestih na Filozofski
fakulteti, kar je v našem visokošolskem sistemu enakovredno znanstvenemu delu.
Objavljam nekaj odlomkov iz intervjuja –
vprašanje, odgovor.
Večni razredni boj
Razredni boj znotraj univerze, torej.
GK: Zagotovo, in to na več ravneh. Ena je boj med višjimi in nižjimi
akademskimi kadri. Kot sindikalist vsak dan naletim na neverjetne zgodbe o zlorabah
položaja, izkoriščanju in preobremenjevanju. Na drugi strani imamo tudi
elemente razrednega boja med aplikativno naravnani deli disciplin in drugimi.
Predlagam, da se niti slučajno ne omeji
vpis študentov ter da ne bi študirali le najboljši in učili le najboljši, ki bi
bili dobro plačani. V neoliberalnih državah namreč visokošolski sistem ni
sredstvo za statistično prekrivanje brezposelnosti, temveč sistem, ki služi
potrebam trga dela. V Švici študira izredno malo ljudi. Vsak izpit lahko delaš
samo dvakrat. Zato spodnji odgovor pove vse o kakovosti in uporabnosti
nekaterih smeri, za katere zlobni jeziki govorijo, da so same sebi namen. Npr.
sociologija kulture ni aplikativna znanost, koristi pa pri zavedanju o
razrednem boju, prosto po Marxu. Torej je dobro, da davkoplačevalci financiramo
študij sociologije kulture na Filozofski fakulteti.
 |
Gorazd Kovačič, profesor na Filozofski fakulteti,
marksist, borec proti neoliberalizmu in borec proti aplikativno naravnani znanosti
Povezava univerz in
gospodarstva je neoliberalno zlo
GK: Proračunska
podhranjenost univerze sproža pritiske za iskanje tržnih prihodkov.
Povezava univerz in gospodarstva je
neoliberalno zlo in je v samoupravni družbi, ki jo vodi avantgarda delavskega
ljudstva, nezaželeno.
Privatizacija
GK: Če
bo država na zahtevo mednarodne finančne oligarhije in lokalnih lobistov
vztrajala pri politiki zmanjševanja javne zadolženosti s pomočjo lastniške
privatizacije, bo kmalu ugotovila, da je s prodajo tistih nekaj podjetij, ki so
še v državni lasti, iztržila le nekaj milijard.
Zlobni neoliberalci bi rekli, da gre za
namerno napačno interpretiranje privatizacije, krpanje proračuna je manj
pomembno, pomembna je kakovost upravljanja in dolgotrajnost delovnih mest ter
odsotnost davkoplačevalskih dokapitalizacij in sanacij, vendar živimo že 70 let
v demokratičnem socializmu.
Ko dogovorna ekonomija postane slaba…
Prejemniki honorarjev so se sklicevali na tržna sredstva. Ta trg pa je bil
pravzaprav država oziroma lokalna samouprava.
GK: Tako je. Večina teh izjemno visokih prihodkov je
nastala v monopolnih pogojih. Izvor denarja so bodisi država bodisi lokalna
podjetja, ki potrebujejo lokalne eksperte, da lokalno javnost prepričajo o
koristi svojega lokalnega interesa. To je pač lokalna dogovorna ekonomija.
Drugače je, kadar neko industrijsko podjetje objavi mednarodni razpis za
tehnološko nadgradnjo in nato konkurenca med številnimi inštituti ali
fakultetami privede do realnih cen.
Kako, da je dogovorna ekonomija kar na
enkrat slaba in kapitalistična konkurenca dobra? Ta odgovor je pa verjetno napisal
kdo drug in ne sindikalist Kovačič. Samoplačniški članek Metke Tekavčič (SD) v
Delovi Rdeči Sobotni prilogi kaže drugačno razlago in opravičilo za
visoke honorarje v šolstvu. Tov. Tekavčič namreč uspešno piše ekspertize za podjetja
v državni lasti.
Za konec
Prav je, da slovenski levičarski mediji in
sindikalist Kovačič problematizirajo višino honorarjev in ne kakovosti
izdelkov, ki upravičuje te honorarje. Izdelki profesorjev (Mencinger, Križanič,...)
ki imajo vnaprej dogovorjene rezultate, pa v nobenem primeru ne morajo biti
nekakovostni.
Ni komentarjev:
Objavite komentar