četrtek, 16. april 2015

V ISKANJU MINISTRICE ZA ŠOLSTVO - ELEMENTI RAZREDNEGA BOJA MED APLIKATIVNO NARAVNANI DELI DISCIPLIN IN DRUGIMI …

Ministrico za šolstvo je odneslo …

V času iskanja ministrice za šolstvo se je v slovenskih medijih pojavilo več PR objav med katerimi me je najbolj osrečil intervju s sociologom in sindikalistom Gorazdom Kovačičem, ki je zaposlen kot asistent na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Intervju z naslovom: Gorazd Kovačič: Znotraj univerze poteka razredni boj na več ravneh, je bil objavljen na portalu RTVSLO, 28. 3. 2015.


Pogled na znanstveno akademsko delo Dr. Gorazda Kovačiča pokaže (COBISS), da mu je v zadnjih petih letih uspelo objaviti en znanstveni članek v marginalni reviji, nima nobenega SCI članka v indeksiranih knjigah in nobene mednarodne objave, vendar nič zato, je pa pokazal svojo akademsko držo pri sindikalističnih aktivnostih in protestih na Filozofski fakulteti, kar je v našem visokošolskem sistemu enakovredno znanstvenemu delu.

Objavljam nekaj odlomkov iz intervjuja – vprašanje, odgovor.

Večni razredni boj

Razredni boj znotraj univerze, torej.
GK: Zagotovo, in to na več ravneh. Ena je boj med višjimi in nižjimi akademskimi kadri. Kot sindikalist vsak dan naletim na neverjetne zgodbe o zlorabah položaja, izkoriščanju in preobremenjevanju. Na drugi strani imamo tudi elemente razrednega boja med aplikativno naravnani deli disciplin in drugimi.


Predlagam, da se niti slučajno ne omeji vpis študentov ter da ne bi študirali le najboljši in učili le najboljši, ki bi bili dobro plačani. V neoliberalnih državah namreč visokošolski sistem ni sredstvo za statistično prekrivanje brezposelnosti, temveč sistem, ki služi potrebam trga dela. V Švici študira izredno malo ljudi. Vsak izpit lahko delaš samo dvakrat. Zato spodnji odgovor pove vse o kakovosti in uporabnosti nekaterih smeri, za katere zlobni jeziki govorijo, da so same sebi namen. Npr. sociologija kulture ni aplikativna znanost, koristi pa pri zavedanju o razrednem boju, prosto po Marxu. Torej je dobro, da davkoplačevalci financiramo študij sociologije kulture na Filozofski fakulteti.
 
Gorazd Kovačič, profesor na Filozofski fakulteti, marksist, borec proti neoliberalizmu in borec proti aplikativno naravnani znanosti

Povezava univerz in gospodarstva je neoliberalno zlo

GK: Proračunska podhranjenost univerze sproža pritiske za iskanje tržnih prihodkov. 

Povezava univerz in gospodarstva je neoliberalno zlo in je v samoupravni družbi, ki jo vodi avantgarda delavskega ljudstva, nezaželeno.


Privatizacija

GK: Če bo država na zahtevo mednarodne finančne oligarhije in lokalnih lobistov vztrajala pri politiki zmanjševanja javne zadolženosti s pomočjo lastniške privatizacije, bo kmalu ugotovila, da je s prodajo tistih nekaj podjetij, ki so še v državni lasti, iztržila le nekaj milijard.

Zlobni neoliberalci bi rekli, da gre za namerno napačno interpretiranje privatizacije, krpanje proračuna je manj pomembno, pomembna je kakovost upravljanja in dolgotrajnost delovnih mest ter odsotnost davkoplačevalskih dokapitalizacij in sanacij, vendar živimo že 70 let v demokratičnem socializmu.

Ko dogovorna ekonomija postane slaba…

Prejemniki honorarjev so se sklicevali na tržna sredstva. Ta trg pa je bil pravzaprav država oziroma lokalna samouprava.
GK: Tako je. Večina teh izjemno visokih prihodkov je nastala v monopolnih pogojih. Izvor denarja so bodisi država bodisi lokalna podjetja, ki potrebujejo lokalne eksperte, da lokalno javnost prepričajo o koristi svojega lokalnega interesa. To je pač lokalna dogovorna ekonomija. Drugače je, kadar neko industrijsko podjetje objavi mednarodni razpis za tehnološko nadgradnjo in nato konkurenca med številnimi inštituti ali fakultetami privede do realnih cen.

Kako, da je dogovorna ekonomija kar na enkrat slaba in kapitalistična konkurenca dobra? Ta odgovor je pa verjetno napisal kdo drug in ne sindikalist Kovačič. Samoplačniški članek Metke Tekavčič (SD) v Delovi Rdeči Sobotni prilogi kaže drugačno razlago in opravičilo za visoke honorarje v šolstvu. Tov. Tekavčič namreč uspešno piše ekspertize za podjetja v državni lasti.


Za konec


Prav je, da slovenski levičarski mediji in sindikalist Kovačič problematizirajo višino honorarjev in ne kakovosti izdelkov, ki upravičuje te honorarje. Izdelki profesorjev (Mencinger, Križanič,...) ki imajo vnaprej dogovorjene rezultate, pa v nobenem primeru ne morajo biti nekakovostni. 

Ni komentarjev:

Objavite komentar