NACIONALNI REFORMNI PROGRAM 2015-2016 - REFORME BREZ REFORMIRANJA

Vlada je 13. 4. 2015 objavila novi Nacionalni reformni program (NRP), ki naj bi kakor vem danes potoval v Bruselj.

Poglejmo dokument malo pobliže po poglavjih, ki so označena s krepkimi črkami. Citati iz NRP so zapisani v poševnem slogu.

Uvod

V uvodu nas takoj razveselijo z odličnim poznavanjem priročnika Samoupravljanje s temelji Marksizma.

Kljub velikemu padcu BDP v obdobju globalne finančne krize je Sloveniji uspelo ohraniti eno največjih stopenj socialne enakosti v širših mednarodnih primerjavah (NRP 2015: 1). Kako srce parajoče, padca gospodarske rasti in s tem povezane stopnje razvitosti po letu 2008 še zdaleč nismo nadomestili v letu 2015, je pa tako prisrčno, da postajamo še bolj enaki v revščini in s tem sledimo največjemu idealu socialistov vseh vetrov: enakosti v revščini. Zlobni jeziki bi rekli, da imajo ostale države, ki so izvedle neoliberalne reforme (Estonija, Slovaška) približno enake Ginijeve koeficiente kot RS, a to je zgolj zlonamerno neoliberalno lapanje. Slovaško so v času slovenskega poskusa Mrkaićevih liberalnih reform, slovenski mediji, levičarski politiki in sindikalisti obsodili na životarjenje v revščini in akutni neenakosti. Zato v RS nismo izvedli liberalnih reform z enotno davčno stopnjo kot na Slovaškem. Se kdo upa skočiti spletno stran EUROSTAT in pogledati primerjavo Ginijevega koeficienta, ki je merilo neenakomerne porazdelitve dohodka in premoženja in narediti primerjavo med Slovenijo in Slovaško? Ste pogledali? Je Semolić faca? Je urednik mladine Gregor Repovž faca? Je Danilo Türk faca? Je Ivan Svetli totalna faca? To so bili namreč največji nasprotniki Mrkaićevih reform in razlagalci prihodnosti, kako bosta Slovaško pojedli neenakost in revščina.

Ugodnejše makroekonomske pogoje mora Slovenija izkoristiti tudi za nadaljevanje in krepitev strukturnih reform. To je edina pot, ki bo zagotovila zniževanje primanjkljaja javnih financ in pogoje za postopno zniževanje visokega javnega dolga. Velika sredstva, ki so bila vložena v sanacijo bančnega sistema, morajo zagotoviti obnovitev financiranja gospodarstva ter investicij, ki bodo zagotavljali multiplikativne učinke na celotno gospodarstvo in s tem postopno krepitev blaginje prebivalstva. Pri tem je pomembna krepitev odgovornosti posameznikov in institucij (NRP 2015: 1). Na srečo neoliberalni konsenz™ ni zmagal in v nadaljevanju ni opisane nobene reforme, pogojno zdravstvena, a v tem dokumentu nič zelo konkretnega.

1.1.  Spodbujanje naložb

Investicije z multiplikativnimi učinki. V letih 2015 in 2016 se bodo izvedle investicije v prometno in okoljsko infrastrukturo, projekte informacijske družbe ter s področja zdravstva, tudi z izkoriščanjem sredstev iz evropskih skladov (NRP 2015: 1).  Zapisanega ni k sreči nič konkretnega, kaj, kdo, kje s čigavim denarjem. A to ni potrebno, Jože Mencinger Damjan je že pred časom izdelal študijo o multiplikativnih učinkih drugega tira. Za manj razgledane si glede multiplikativnih učinkov državno-planskega investiranja lahko pogledate npr. projekt TEŠ6 in Ljubljanski stadion. Multiplikativne učinke so uspešno kvantificirali in si jih lahko ogledate na spletni strani ZRSZ, MF in SURS (pozorni bodite na samo 118.099 iskalcev zaposlitve, javni dolg, proračunski primanjkljaj, vredno pa je tudi vprašati za mnenje kakšnega delavca iz Bosne, ki je prišel v Slovenijo opravljati delo, ni pa vedel, da gre za neodplačno prostovoljsko delo namenjeno izgradnji socialistične avantgardne nadstavbe.

1.2. Strukturne reforme

N srečo v tem poglavju ni navedene nobene strukturne reforme. Malenkost po reformah diši že izvedeno delovanje trgov proizvodov in storitev s premišljeno (de)regulacijo dejavnosti in poklicev.

 

Slovenska realnost: reforme brez reformiranja 

2.1 priporočilo 1: okrepitev proračunske strategije: odprava čezmernega primanjkljaja in omejitev rasti dolga

Vlada si je zastavila cilj glede na priporočila Evropske komisije: znižanje primanjkljaja sektorja država pod 3 % BDP v letu 2015.

Na strani prihodkov je bilo za leto 2015 uveljavljenih več ukrepov za uravnoteženje javnih financ; ohranitev četrtega dohodninskega razreda, zvišanje stopnje davka na finančne storitve, zvišanje stopnje davka na zavarovalne posle, zvišanja cene za enoto obremenitve okolja z emisijo ogljikovega dioksida za 20 % ter povečanje učinkovitosti pobiranja javnih dajatev.

Kaj pa stran odhodkov? Najpomembnejši ukrep na strani odhodkov za 2015 je dogovor o varčevanju v javnem sektorju, s katerim smo v dialogu s sindikati omejili rast stroškov za plače v javnem sektorju (NRP 2015: 3). Glede na to, da vemo, kakšen je bil dogovor med ministrom Koprivnikarjem in sindikati, lahko rečemo, da na odhodkovni strani ne bo nobenih sprememb, nobenih, torej se bo zgolj zategnil davčni vijak nad podjetniki in davkoplačevalci.

Pokojninski sistem

Spremljanje učinkov pokojninske reforme kaže pozitivne učinke reforme iz leta 2013 z vidika doseganja obeh ključnih ciljev; vzdržnosti sistema in primernosti pokojnin. Ista cilja bomo zasledovali pri pripravi izhodišč za reformo pokojninskega sistema po letu 2020 ter pri proučitvi potencialnih destimulacij in spodbud za podaljšanje delovne aktivnosti starejših (NRP 2015: 4, 7-8). Neverjetno lepo, slovenski pokojninski sistem, ki mu hudobno misleči neoliberalni misleci pravijo piramida oz. črna luknja ali pa pot v revščino starostnikov, je premaknjena na leto 2020.

Prestrukturiranje bremena javnih dajatev, vključno s posodobitvijo obdavčitve nepremičnega premoženja

O razbremenitvi gospodarstva oz. po domače povedano plač, na veliko srečo nič besed. Zgolj uvedba davka na nepremičnine kot dodatna obremenitev. To ocenjujem kot edino pravilno, sicer bi lahko prišlo do demontaže socialne države oz. ta ne bi bila več potrebna, ker bi bili dela zmožni prebivalci RS zaposleni.

Povečanje učinkovitosti pri pobiranju javnih dajatev

Projekt uvedbe davčnih blagajn predvideva, da bodo zakonski in tehnični pogoji za začetek uporabe davčnih blagajn vzpostavljeni do jeseni 2015 (NRP 2015: 5). Davčne blagajne predstavljajo obremenitev za gospodarstvo, kar je edino pravilno, kakšne razbremenitve zaradi novih obremenitev bi bile seveda topoumne.

Okrepitev fiskalnega okvirja in povečanje učinkovitosti javnih izdatkov

Slovenija bo za krepitev fiskalne odgovornosti sprejela Zakon o fiskalnem pravilu, ki operacionalizira maja 2013 sprejeto ustavno zavezo po uravnoteženosti proračunov. Prav je, da je Slovenija že dve leti v protiustavnem stanju, saj nismo neoliberalna Švedska, ki ima uzakonjeno fiskalno pravilo.

Pospešena racionalizacija in večja učinkovitost javnofinančnih odhodkov

K sreči to poglavje ne omenja nobene reforme, zgolj nekaj administrativnih sprememb, ki so morda že v teku kot so prenova sistema javnega naročanja, centralizacija upravljanja z nepremičnim premoženjem države, centralizacija državnega informacijskega sistema.

Vzpostavitev finančno vzdržnega sistema dolgotrajne oskrbe

Na srečo nič konkretnega.

Zdravstvena politika

Ravno tako se bo nadaljevalo s projektom skupnih javnih naročil v zdravstvu z razširitvijo obsega naročanja še na medicinske pripomočke in medicinsko opremo. Intenzivno bomo začeli z optimizacijo poslovanja bolnišnic zaradi zniževanja čakalnih dob, izboljšanja likvidnostne situacije in izboljšanja njihovih zdravstvenih storitev … Priprava celovitih reformnih predlogov, ki bodo vključevali strukturne spremembe v zdravstvu v smislu boljše izrabe virov in zagotavljanja večje kakovosti, varnosti in dostopnosti ter spremembe v vodenju in upravljanju ter financiranju zdravstva (NRP 2015: 9). Centralno naročanje bi neoliberalci pozdravili, saj bi več denarja ostalo za paciente, sicer pa veliko neznank kot da smo na začetku, da postavljamo stvari iz nič.

2.3 Priporočilo 3: TRG DELA IN PLAČE

Aktivna politika zaposlovanja (Jamstvena shema za mlade, Delovni preizkus za mlade 2015, Javna dela 2015), preprečevanje dela in zaposlovanja na črno in še nekaj centralno planskih ukrepov po vzoru nekdanje Sovjetske zveze. K sreči nič konkretnega o fleksibilizaciji trga dela, socialni kapici in kakšni drugi razbremenitvi dela.

2.4 Priporočilo 4: BANKE IN BANČNI SISTEM

V Sloveniji deluje 17 bank, od tega 7 v pretežnem tujem lastništvu, 3 hranilnice in 3 podružnice (NRP 2015: 13). Strategija ne predvideva konkretne spremembe, če investitorju ne ponudiš večinskega deleža, je ponudba neresna in nezanimiva. Torej so vse besede odveč, vse bo ostalo enako, politika bo ostala najboljši upravljalec bank, v katerih tako ali tako ni nobenih težav (vsaj tako je izjavil največji slovenski ekonomist Jože Mencinger leto pred sanacijo slovenskega bančnega sistema).

2.5 Priporočilo 5: NADALJEVANJE UKREPOV S PODROČJA DRŽAVNEGA PREMOŽENJA

Za upravljanje kapitalskih naložb velja enak komentar kot zgoraj, več na tej povezavi. Večina podjetij v državni lasti nosi namreč od leta 2015 oznako strateško ali pomembno, manjši del pa portfeljsko. Kar po domače pomeni tujega nočemo, svojega ne damo. Več na tej povezavi. 

2.7 Priporočilo 7: ZMANJŠANJE POSLOVNIH OVIR

Nekaj administrativnih sprememb, nobene predvidene reforme.

2.8 Priporočilo 8: UKREPI ZA BOJ PROTI KORUPCIJI

Med ukrepi, ki so vključeni v prenovljeni program, so med drugim priprava etičnega kodeksa za funkcionarje vlade in ministrstev ter ureditev pravnih podlag za odpoklic posameznika z javne funkcije in prepoved opravljanja javne funkcije, pa tudi učinkovit in pregleden nadzor nad delovanjem zbornic. Načrtovani ukrepi so tudi na področju omejevanja korupcijskih tveganj v javni upravi (dodatna usposabljanja zaposlenih v javni upravi na področju integritete, vzpostavitev enotnega nacionalnega registra tveganj ter ukrepi na področju javnih naročil. Preprečevanje korupcije in krepitev integritete se bo moralo odraziti tudi v ustrezni posodobitvi sistemizacij, oblikovanju profilov zaposlenih za izpostavljena delovna mesta in postopkih kadrovanja (NRP 2015: 21). Še vedno veliko možnosti za arbitrarne politične odločitve kaj je koruptivno dejanje in kaj ni (vezano na storilca), torej za ohranjanje revolucionarnega izročila NOB dobro.

 

Slovenski reformni program stavi na tradicijo

Glede na to, da je zadnja otok socializma republika Slovenija vezana na vpetost v mednarodne institucije EU in kreditodajalce, gre pošta s tem dokumentom v Bruselj. Zanimiv eksperiment. V Sloveniji, ki ta teden praznuje dan ustanovitve protiimperialistične fronte (27. april), tak revolucionaren dokument slovenski mediji in politiki takoj prodajo državljanom RS kot suho zlato, vprašanje pa je, če ga bodo kupili bruseljski neoliberalci, ki so po funkciji in naravi krivični in najverjetneje od Nacionalnega reformnega programa pričakujejo tudi reforme in ne samo kozmetičnih popravkov. Pa saj je vseeno, Semolić pravi naj se ne oziramo toliko na »Brisl«, bodo že oni še naprej skrbeli za delavske pravice in prvomajski golaž.