torek, 08. december 2015

NASLEDNIKI CHAVEZA V VENEZUELI IZGUBILI VOLITVE, ZL VZTRAJA, DA JE TUDI ZA VOLILNI PORAZ SOCIALISTOV KRIVO PREVEČ KAPITALIZMA

Visok poraz avtokratičnih socialistov

Po poročanju BBC (Venezuela election: Maduro's Socialists trounced) se je zgodilo neverjetno. V Venezueli so nasledniki Chaveza močno izgubili volitve (99 od 167 mest v parlamentu), katerih se je udeležilo visokih 74.3 % volilnih upravičencev.

Razlog tiči najverjetneje v preganjanju in zapiranju oporočnikov režima in navkljub bogatim zalogam surovin (nafta) pešajočem gospodarstvu Venezuele in s tem povezano revščino in vedno večjim pomankanjem osnovnih dobrin:
-        Več kot 100 % inflacija v letu 2015,
-        10 % padec BDP v letu 2015,
-        Pričakovan 6 % padec v letu 2016,
-        Pričakovana 18,1 % brezposelnost v letu 2016.
Vir: MDS, Svetovna banka.

Naj omenim še, da imajo socialisti skoraj popoln medijski monopol v Venezueli.

Reakcije slovenske parlamentarne stranke ZL

Letos maja sem že pisal na blogu o odnosu do bratske Venezuele poslanca nacionalsocialistične Združene levice Mihe Kordiša tukaj: Venezuela: »imajo nekaj težav, pa ne zato, ker so v socializmu, ampak ker so ševedno v kapitalizmu.« Naslov pove vse.
Chavist Miha Kordiš, otrok slovenskega visokošolskega sistema

Po poročanju Financ (Poslanec ZL Miha Kordiš vztraja: Venezuela ima preveč kapitalizma in premalo socializma) poslanec ZL Miha Kordiš kar vztraja: Venezuela ima preveč kapitalizma in premalo socializma. Dobesedno za poraz Madura krivi njegovo neodločno "poglabljanje revolucije".


Kordiš: »Lahko vidimo, kako gospodarske težave Venezuele izhajajo neposredno iz tega, da ima preveč kapitalizma in premalo socializma … se Maduro s tovrstnim delovanjem ni soočil odločno, da ni poglabljal revolucije - kot je to počel njegov predhodnik - ampak je predvsem poskušal ohranjati stabilnost.«

nedelja, 06. december 2015

LJUBLJANA VZPOSTAVLJA NASTANITVENE CENTRE ZA MIGRANTE

Glasilo Ljubljana

V glasilu Ljubljana (letnik XX, številka 6. november 2015, stran 7), ki smo ga priseljeni plačevati našemu županu Zoranu Jankoviću občani slovenske prestolnice, lahko pod peresom neznanega avtorja zasledimo zapis z naslovom Mag. Robert Kus: »Bodimo strpni in pomagajmo po svojih močeh«. Iz članka ni čisto jasno kdo postavlja vprašanja in kdo nanje odgovarja, članek je namreč napisan v obliki intervjuja.

»Ljubljana slovi kot odprto mesto na vseh področjih. Tako je tudi v odnosu do migrantov/beguncev.«

Ne vem, če ste vedeli … v »intervjuju« piše: »Mestna uprava je na prošnjo MNZ 17. 9. 2015 začela z vzpostavitvijo treh nastanitvenih centrov (NC) in je že dva dni pozneje, 19. septembra 2015, vzpostavila njihovo operativnost. Doslej v njih še ni bilo nastanjenih oseb, vendar mag. Robert Kus zagotavlja, da je MOL pripravljena na njihov morebitni sprejem.«

»Mestna uprava je ministrstvu predlagala tri objekte, ki jih je  ministrstvo potrdilo: • Samski dom Snage, Poljanska cesta 66, ki lahko sprejme 83 ljudi, • večnamenska dvorana Kodeljevo  ima prostor za 150 oseb in • nekdanja šola Polje za 160 ljudi.«

Na vprašanje, če obstajajo kakšne projekcije, koliko beguncev bi utegnilo eventualno ostati v Ljubljani, sledi odgovor, da jih ni ter da trenutno želijo vsi migranti/begunci zapustiti Slovenijo. Tudi po mojih podatkih je letos za azil v RS zaprosilo manj kot 100 oseb.

Medijska blokada, histerična humanitarnost in nestrpni bloger

Glede na to, da gre za zelo pomembna vprašanj etične in etnične narave, me izredno moti izrazita medijska blokada, ki jo izvaja slovenska levo usmerjena politika (na tem področju naj izjemoma pohvalim slovensko desnico) in orkester režimskim medijev.

Moti me, da se begunce in migrante daje v isti koš. Glede na dejstvo, da je letos za azil v RS zaprosilo manj kot 100 oseb ter da si vsi vsiljivci želijo v Nemčijo in Švedsko, je to dovolj velik dokaz, da ne gre za begunce temveč ekonomske migrante. Popolnoma se strinjam s tem, da je potrebno beguncem pomagati, tako kot je RS pomagala žrtvam balkanske vojne. Takrat je bila celo tretjina moje družbe sestavljena iz beguncev iz BiH, torej nisem nestrpen do tujcev. Daleč od tega. Naj pa omenim še, da sem bil v devetdesetih letih večkrat tedensko deležen nasilja drugih in tretjih generacij priseljencev in si nikakor ne želim reprize česa podobnega. Rad bi se svobodno gibal v svojem mestu, ki ga zadnja leta čedalje težje štejem za svojega.

Moti me histerično pozerska človekoljubnost, ki jo izkazujejo levičarski politiki, aktivisti, novinarji in ostali družbenopolitični delavci. Prepričan sem, da si s neposredno s parolami migrants welcome levica kupuje volilne glasove migrantov, pri čemer se ne zavedajo ekonomskih, še manj pa socialnih in kulturnih posledic tega početja. Gre namreč za nepregledno množico popolnoma neprilagodljivih oseb iz popolnoma drugačne kulture slovenski in zahodnoevropski kulturi, gre za osebe iz avtoritarnih predindustrijskih družb, ki ne poznajo pojmov kot sta demokracija in človekove pravice. In ravno pod parolo človekovih pravic nam levičarji vsiljujejo pretežno nasilno drhal, med katerimi je veliko število muslimanov, za katere je glede na njihovo veroizpoved ženska inferiorno bitje. To je zapisano v njihovem svetem pismu. In ravno pravice žensk so po drugi strani glavna tema levice.
 
November 2015: Muslimanski vsiljivci na makedonski meji s parolo »Open or die«
EU v informacijski dobi ne potrebuje uvoza delovne sile, saj čedalje več funkcij prevzemajo računalniki, še najmanj pa delovne sile, kjer prevladujejo slabo izobraženi, pogosto nepismeni moški iz totalitarnih socialističnih/muslimanskih predindustrijskih diktatur.

Boste rekli, pa kej se razburja tale nestrpni bloger, saj si ne želijo ostati pri nas. Odgovorim vam, da prvič: bil sem letos junija 15 dni na počitnicah v različnih koncih Nemčije in sem videl zadevo od bliže. In drugič ravno v tem je hec, če bodo EU države kot je Nemčije izsilile kvotni sistem, bomo v RS/prestolnico dobili najmanj kvalificirane in prilagodljive migrante (grdo rečeno: tiste, ki ne bodo padli skozi nemško sito), ki seveda svojega razočaranja ne bodo skrivali. Končalo se bo z nasiljem, a levica bo krivdo zvračala na nas, ki opozarjamo na ogroženost socialnega miru v Evropi, češ da smo nestrpni. Dejansko pa zgolj opozarjamo, da bomo na koncu v tej zgodbi vsi nezadovoljni, tako vsiljivci kot Evropejci.

V vsakem primeru, se bo razočaranost vsiljivcev ob spoznanju, da Nemčija ni Eldorado socialnih privilegijev manifestirala v nasilne izgrede.

Obtožite me ksenofobije, a v resnici ne želim nikomur nič slabega. Ne vsiljivcem, ne katerikoli drugi osebi na tem svetu.


Za konec še referendumska propaganda


Poleg vsiljevanja neprilagodljivih tujcev iz popolnoma drugačne kulture, na zadnji strani glasila ne moremo mimo politično-ideološke propagande za prihajajoči referendum, kjer seveda navijajo za možnost ZA. Sam se tega popolnoma ideološkega referenduma seveda ne bom udeležil, se mi pa ne zdi preveč okusno, da z javnim denarjem financirajo politično propagando na način, da favorizirajo eno stran, namesto, da bi napisali argumente za in proti, če se že vpletajo v referendumsko dogajanje. 

sobota, 05. december 2015

SVIZ PROTI PRENAŠANJU ŠOLSKIH KUHINJ IN OSTALEGA K ZASEBNIKOM

Svizove novice

V Svizovih novicah 11/2015 (novice Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije pod taktirko Branimirja Štruklja) sem prebral spodnje sporočilo:

S šolskega ministrstva smo v SVIZ 9. 11. 2015 prejeli odgovor na naš dopis v zvezi s prenosom vrtčevskih in šolskih kuhinj na zasebne izvajalce, ki smo ga naslovili na šolsko ministrico. V pismu smo poudarili, da SVIZ prenašanju prehrane v vrtcih in šolah – prav tako pa prenašanju čiščenja, tehničnih služb in izvajanja računovodskih storitev – na zasebne izvajalce odločno nasprotuje, ter ministrico seznanili, da je SVIZ v posebnem dopisu že pozval tudi svoje članice in člane, da se pri oblikovanju mnenja zaposlenih, ki je obvezno pred prenosom, izrečejo proti sklenitvi pogodbe z zasebnim izvajalcem. Šolsko ministrico smo pozvali, naj se opredeli do smiselnosti, upravičenosti in drugih vidikov prenosa šolskih kuhinj na zasebnike, hkrati pa smo jo zaprosili za nedvoumen odgovor o tem, kdo v primeru, ko je kuhinja oddana zasebniku, nosi odgovornost za kakovost pripravljene hrane ali ob morebitnih zapletih. V dopisu smo dr. Majo Makovec Brenčič seznanili tudi z opozorili našega članstva, da v nekaterih občinah župani »pritiskajo« na ravnatelje in ravnateljice, naj sklenejo pogodbe o prenosu izvajanja šolske prehrane s konkretnimi zasebniki, ter želeli, da se jasno opredeli tudi do tega vidika prenosa vrtčevskih in šolskih kuhinj. V SVIZ si namreč že leta prizadevamo, da bi delovna mesta v vrtčevskih in šolskih kuhinjah, računovodstvih in hišniških opravilih ostala v javnem sektorju, saj se, kot so pokazale izkušnje s čistilnimi servisi pred leti, kakovost opravljenega dela po prehodu k zasebniku ne izboljša, so pa zaposleni bolj izkoriščani.

Prenašanje kuhinj k zasebnikom

Sviz torej nasprotuje prenašanju prehrane v vrtcih in šolah, čiščenja, tehničnih služb in izvajanja računovodskih storitev – na zasebne izvajalce. V SVIZ si prizadevajo, da bi delovna mesta v vrtčevskih in šolskih kuhinjah, računovodstvih in hišniških opravilih ostala v javnem sektorju, saj se, kot so zapisali, pokazale izkušnje s čistilnimi servisi pred leti, kakovost opravljenega dela po prehodu k zasebniku ne izboljša, so pa zaposleni bolj izkoriščani. Od kod črpajo te argumente proti prenosu na zasebnike niso navedli, npr. katera študija oz. zbirka podatkov je to pokazala.

Šolsko ministrico so torej pozvali, naj se opredeli do smiselnosti, upravičenosti in drugih vidikov prenosa šolskih kuhinj na zasebnike, hkrati pa so jo zaprosili za nedvoumen odgovor o tem, kdo v primeru, ko je kuhinja oddana zasebniku, nosi odgovornost za kakovost pripravljene hrane ali ob morebitnih zapletih. Niso pa se sami opredelili do smiselnosti, upravičenosti in drugih vidikov pripravljanja hrane namenjene šolarjem v javnih zavodih (šolah, vrtcih) ter kdo nosi odgovornost za kakovost pripravljene hrane in morebitne zaplete.

Sam sicer pritrjujem SVIZ glede županov, ki »pritiskajo« na ravnatelje in ravnateljice, naj sklenejo pogodbe o prenosu izvajanja šolske prehrane s konkretnimi zasebniki. Če gre za konkretne zasebne izvajalce, je očitno, da je možnost klientelistične in netržne izbire ponudnika zelo možna.

Predlog: zakaj se ne bi storitev izbiralo na javnem razpisu?

Zakaj se ne bi storitev izbiralo na širokem javnem razpisu, kjer bi lahko s kakovostjo, ceno, izkušnjami, referencami konkurirali tako javni kot zasebni ponudniki, domači in tuji? Obstaja kakšna študija, ki dokazuje, da konkurenca ne izboljša kakovosti storitev in zniža cen (razen seveda tistih narejenih na Mencingerjevem EIPF)?
 
Za koga se zavzema Sviz? Za šolarje in njihove starše ali za svojo ozko klientelo? Na sliki Svizovec Branimir Štrukelj.
Ali sindikat nosi odgovornost za karkoli?

Za konec pa še to. Sindikat se sprašuje kdo nosi odgovornost za kakovost ponudbe v javnih izobraževalnih zavodih itd., kar je dokaj pogumno.


Glede na to, da imajo sindikati v RS odločilno vlogo na družbeni razvoj in družbene spremembe, verjetno so ena najmočnejših interesnih skupin, kar pomeni, da so nad slovensko politiko (živimo v diktaturi sindikatov), se lahko vprašamo: ali slovenski sindikati (SVIZ, ZSSS in ostali) nosijo odgovornost za katerokoli od svojih dejanj? Nosijo odgovornost zaradi nasprotovanju privatizaciji in posledicam teh dejanj v nižji produktivnosti slovenskega gospodarstva, nižji dodani vrednosti slovenskega gospodarstva, manj delovnim mestom in z vsem skupaj tudi nižjim davčnim prihodkom v slovenski proračun? Ali slovenski sindikati nosijo odgovornost za blokado vseh strukturnih reform? Ali slovenski sindikati nosijo odgovornost za izgubo delovnih mest po izseljenem zvišanju minimalne plače za 22 % pred 5 leti (seveda ne gre za to, da delavcem ne privoščim višje plače)? Vprašanja so seveda zgolj retorična…