petek, 28. november 2014

U SVRHU OČUVANJA TEKOVINA SOCIALISTIĆKE REVOLUCIJE I USTAVOM UTVRĐENOG POREDKA: STANE GRANDA, VIDNI SIMPATIZER SDS - SLOVENSKI PIKETTY

Socialistični tednik Reporter, glasilo SDS, je 17. 11. 2014, str. 20-21 pod naslovom Zimzelene pomladne zamere in pojmovna zmeda, objavil modrosti tovariša Staneta Grande, rednega kolumnista kataloško-socialističnega tednika Družina in vidnega simpatizerja SDS.

V prispevku je bilo najbolj zanimivo prebrati naslednji odstavek:

Zgodovinar Stane Granda je bil ogorčen, ker se pomladne oziroma desne stranke spravljajo na sindikate in ne, denimo, na gospodarsko zbornico. Prepričan je, da bi t. i. desnica dobila podporo večine volivcev, če bi postavila socialni program. »Dokler se to ne zgodi, ne pričakujem nobenega napredka, Graditi le na antikomunizmu danes ni več aktualno.« Granda je že v kolumni v Družini zavrnil tiste, ki nam »vsiljujejo socialno kapico ali iščejo v katoliški veri začetke liberalnega kapitalizma;« »Ne skrivam prepričanja, da svet z velike krize lahko spravi le krščanski socialni nauk, ki postavlja v ospredje človeka in ne kapital. Kristus je trgovce izganjal iz templja, nekateri pa bi danes kapital vtaknili v tabernakelj,« je bil piker. Na drugem mestu je glede dejavnosti in navzočnosti katoličanov v družbi zapisal, da »socialna kapica in odnos do gospodarskega liberalizma kažejo nemajhno pojmovno zmedo".

Tovariš Stane Granda, vidni simpatizer SDS - slovenski Piketty - gradimo socialistično nadstavbo 
Zanimivo kaj ne, pojmovna zmeda? Semolič in Štrukelj sta good guys? Njune blokade vsake večje reforme, zagovarjanja statusa quo in privilegijev javnih uslužbencev, med katere sodim tudi sam in za slovenske razmere zelo visoke plače sindikalnih predstavnikov, so dejanja krščanske dobrote in milosti?

Socialni program SDS leta 2014 ni bil dovolj socialen? Poglejte prvo sliko (propagandni letak SDS 2014) na tej povezavi. Ni imela SDS do leta 2004 popolnoma socialističen in identičen program kot SD, ko se je SDS imenovala še Social demokratska stranka?

Kam se selijo mladi Slovenci? V Nemčijo, Avstrijo, Švico? Pa ne da v države, kjer imajo socialno kapico? Očitno je nekaj narobe s slovensko mladino, ker gredo raje v tujino delat in živeti kot da bi bili v RS na denarno socialni pomoči in prejemniki Karitasovih paketov.

Pojmovna zmeda? Očitno so imeli njegovi ljubljenci iz RKC razčiščene pojme, ko so se lotili »projektov« okoli cerkvenih Zvona I in Zvona II, Gospodarstva Rast itd.

Se tovariš Dejan Židan Stane Granda morda boji konkurence na t.i. desnici, se boji NSI, ki dela na liberalno-gospodarskem programu, ki zajema tudi boj proti begu možganov in kapitala (heretično socialno kapico)?
Tovariš Stane Granda, vidni simpatizer SDS - Hvaljen Jezus in živela Partija, amen!


Očitno se je Kardeljevo samoupravljanje s temelji Marksizma dobro prijelo na slovenskih tleh, tudi na tako imenovani desnici. Hvaljen Jezus in živela Partija. Amen! 

nedelja, 2. november 2014

KAKO V SLOVENIJI RAZUMEMO STISKANJE PASU

Ker se veliko govori o varčevanju, nekaj misli … sindikati se že tresejo za svoje rente in stojijo v prvi bojni liniji.

Slovenija vs. Nemčija

Glede ena podatke Eurostatovegaporočila z dne 22. 7. 2014, je javni dolg Slovenije konec prvega trimesečja znašal 27,97 milijarde evrov, kar je predstavljalo 78,7 % BDP. To pomeni najvišji dvig v EU za Ciprom, še v bankrotirani Grčiji se je zvišal dobrih 10 % manj. Nemčija ima nižji javni dolg od RS ter nižji javni dolg kot v preteklosti, in sicer 76,9 % BDP (leta 2011 je znašal 80,3 %).

Slovenski javni dolg eksponentno raste

Nemški javni dolg pada

Drži, da je slovenski javni dolg nižji od povprečnega v EU, vendar je potrebno gledati trende. Ne pozabimo, da je bil javni dolg RS v leto 2008 slabih 22 % BDP. 

Naj naštejem še nekaj razlik med RS in Nemčijo:
  •  V RS plače ne sledijo produktivnosti, predvsem je problematična višina minimalne plače (uravnilovka, uničevanje manj produktivnih delovnih mest); enako velja za Nemčijo, kjer plače za razliko od RS nekoliko zaostajajo za produktivnostjo.
  • Nemčija ima proračunski presežek, kar pomeni, da višina pobranih davkov presega porabo in dodatno zadolževanje ni potrebno.
  • Nemčija imam dokaj zdravo gospodarstvo, ki ne bazira zgolj na storitvah, oligopolih, kartelih in zadolževanju kot slovensko.
  •  Nemčija se na mednarodnih trgih zadolžuje poceni, približno trikrat ceneje na desetletne obveznice.
  • Nemško zadolževanje je šlo v razvojne projekte, dokaj pametne investicije, delovna mesta v gospodarstvu; slovensko zadolževanje je šlo za plače v javnem sektorju (kjer sem tudi sam zaposlen), pokojnine in socialne transferje, ki niso pretirano vezani na aktivacijo ter za politično nadahnjeno in preplačano vlaganje v beton razvojne gradbene projekte.
  • Kljub v slovenskih medijih osovraženim Schröderjevih reformam, je v Nemčiji enako težko odpustiti zaposlenega kot v RS.

 
Slovenska minimalna plača močno prehiteva produktivnost dela v zasebnem sektorju 

Austerity measures po slovensko


Leta 2007 je bil slovenski proračun izravnan, leta 2008 smo imeli še sprejemljivih 1,9 % proračunskega primanjkljaja, kasneje pa je tudi v času zloglasnega ZUJF primanjkljaj vsako leto krepko presegel maastrichtsko mejo 3 % BDP. Enako velja za leto 2014. 

Austerity measures po slovensko

sobota, 1. november 2014

SOCIJALNA POMOĆ NIJE DŽEPARAC – SRBIJA ZOPET ZGLED SLOVENIJI

Konec žepnine za družbene parazite

RT Srbija je 22. X. 2014 objavila novico z naslovom  Vulin: Socijalna pomoć nije džeparac.
Minister za delo, zaposlovanje, veterane in socialno politiko Aleksandar Vulin je izjavil, da bi morali vsi delavno sposobni prejemniki socialne pomoči delati oz. se izobraziti, da bi lahko delali.

Od 267.000 prebivalcev RS (106.019 družin), ki dobivajo socialno pomoč, je 147.000 ljudi delovno sposobnih. Kar pomeni, da je 147.000 oseb zmožnih, da se oddolžijo davkoplačevalcem vsaj za del prejemka. Vulin meni, da je to način aktiviranja ljudi (izobraževanje in delo).

Samo tisti, ki objektivno ne potrebujejo socialne pomoči, ki delajo nekje drugje, morda na črno, oz. imajo premoženje, ki ni prijavljeno, torej ti, katerim je socialna pomoč neka oblika žepnine, se ne odzovejo in nočejo delati oz. se izobraževati, bi ostali brez »žepnine«. Povsod na svetu se dela za socialno pomoč i povsod na svetu država pokuša aktivirati državljane. Po njegovih besedah otroci neodgovornih staršev, ki bodo zavrnili ponujeno delo, ne bodo ostali lačni.

Centri za socialno delo bodo sklenili dogovore za delo z lokalnimi samoupravami in javnimi podjetji, tam kjer se bodo pojavile potrebe, kar ne pomeni nujno standardnih 174 ur mesečno.
 
Aleksandar Vulin: "Dakle, 147.000 ljudi može da radi i može bar jednim delom da vrati društvu za onoliko koliko se društvo trudi da obezbedi svakog meseca – 1.117.547.000 dinara za socijalnu pomoć."
Še dve misli za konec…
Sam sem nekoč ostal brez službe s sedmo stopnjo izobrazbe in solidnimi delovnimi izkušnjami. DSP nisem prejemal. Ker nekaj časa nisem dobil zaposlitve, sem se redno zaposlil kot slabo plačani fizični delavec. 12 ur na dan od ponedeljka do sobote kopanje jarkov itd.

Zanimivost je, da je predlog prišel iz ust ministra Aleksandar Vulina, člana vladne socialistične stranke – PS - Pokret socijalista. Si predstavljate, da bi slovenski parlamentarni socialisti (SD, SMC, SDS, ZAB, DESUS) predlagali kaj takega?