nedelja, 02. november 2014

KAKO V SLOVENIJI RAZUMEMO STISKANJE PASU

Ker se veliko govori o varčevanju, nekaj misli … sindikati se že tresejo za svoje rente in stojijo v prvi bojni liniji.

Slovenija vs. Nemčija

Glede ena podatke Eurostatovegaporočila z dne 22. 7. 2014, je javni dolg Slovenije konec prvega trimesečja znašal 27,97 milijarde evrov, kar je predstavljalo 78,7 % BDP. To pomeni najvišji dvig v EU za Ciprom, še v bankrotirani Grčiji se je zvišal dobrih 10 % manj. Nemčija ima nižji javni dolg od RS ter nižji javni dolg kot v preteklosti, in sicer 76,9 % BDP (leta 2011 je znašal 80,3 %).

Slovenski javni dolg eksponentno raste

Nemški javni dolg pada

Drži, da je slovenski javni dolg nižji od povprečnega v EU, vendar je potrebno gledati trende. Ne pozabimo, da je bil javni dolg RS v leto 2008 slabih 22 % BDP. 

Naj naštejem še nekaj razlik med RS in Nemčijo:
  •  V RS plače ne sledijo produktivnosti, predvsem je problematična višina minimalne plače (uravnilovka, uničevanje manj produktivnih delovnih mest); enako velja za Nemčijo, kjer plače za razliko od RS nekoliko zaostajajo za produktivnostjo.
  • Nemčija ima proračunski presežek, kar pomeni, da višina pobranih davkov presega porabo in dodatno zadolževanje ni potrebno.
  • Nemčija imam dokaj zdravo gospodarstvo, ki ne bazira zgolj na storitvah, oligopolih, kartelih in zadolževanju kot slovensko.
  •  Nemčija se na mednarodnih trgih zadolžuje poceni, približno trikrat ceneje na desetletne obveznice.
  • Nemško zadolževanje je šlo v razvojne projekte, dokaj pametne investicije, delovna mesta v gospodarstvu; slovensko zadolževanje je šlo za plače v javnem sektorju (kjer sem tudi sam zaposlen), pokojnine in socialne transferje, ki niso pretirano vezani na aktivacijo ter za politično nadahnjeno in preplačano vlaganje v beton razvojne gradbene projekte.
  • Kljub v slovenskih medijih osovraženim Schröderjevih reformam, je v Nemčiji enako težko odpustiti zaposlenega kot v RS.

 
Slovenska minimalna plača močno prehiteva produktivnost dela v zasebnem sektorju 

Austerity measures po slovensko


Leta 2007 je bil slovenski proračun izravnan, leta 2008 smo imeli še sprejemljivih 1,9 % proračunskega primanjkljaja, kasneje pa je tudi v času zloglasnega ZUJF primanjkljaj vsako leto krepko presegel maastrichtsko mejo 3 % BDP. Enako velja za leto 2014. 

Austerity measures po slovensko

7 komentarjev:

  1. Še eno suverenost smo izgubili! ECB je iztisnila našo in jo dobesedno spremenila v "fiktivnega" zmaja s povsem realnimi stroški!

    OdgovoriIzbriši
  2. Če zapravljaš tuj denar, nikoli nisi suveren. Še manj pa davkoplačevalci in naslednji rodovi.

    OdgovoriIzbriši
  3. KučanSatan Slovenske ovce, v Murgljah je še dovolj gnilega jesenskega listja, tako ne bomo stiskali pasov.

    OdgovoriIzbriši
  4. Ko bi se vsaj videl kanček upanja, da se bo kaj obrnilo na bolje... mladi čimprej ven iz Slovenije...

    OdgovoriIzbriši
  5. Zanimivo je to, da se slovenski mladi ne izseljuje v države, kjer je divje socialistično potrošništvo kot v RS mantra, ampak v države z restriktivno fiskalno politiko, pa še socialno kapico dobijo. Kako rad imam slovenske medije, kako rad berem Mladino in spremljam RTV Slovenija.

    OdgovoriIzbriši
  6. Vem za vsaj tri mlade (pod 30 let), ki so oktobra pobrisali v samo osrčje gnilega kapitalizma...s terbuhom za kruhom seveda...no, še pred tem so tukaj volili združeno levico. Tudi tistih nekaj poznanih mladcev, ki ostajajo tukaj in živijo na račun staršev, ker pač službe ne dobijo (pa niso diplomanti družboslovja ) ne hodijo na volitve ali pa so skrajno levi. Nikakor ne razumem te logike.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Logika? Bom jaz razložil. Juga je bila raj na zemlji, zato so Jugoviči množično hodili delati v gnili kapitalizem.

      Socialistična Slovenija 2014 pod diktaturo sindikatov - vse je super, zato mladi hodijo delati v neoliberalna gospodarstva, kjer imajo socialno kapico in se ne vrnjeo več.

      Razumete zdaj? Saj v Mladini vse tako lepo piše.

      Izbriši