petek, 09. junij 2017

NOVINARSKO POROČANJE O DOGODKIH ALI NOVINARSKO USTVARJANJE DOGODKOV - KAKO LEVIČARJI USTVARJAJO NOVICE

V prejšnjem blogu sem pisal o skupini uglednih profesorjev (ekonomistov), ki so znani in cenjeni po tem, da pripravijo študije z vnaprej določenimi (želenimi) rezultati. Želimo prikazati, da je investicija davkoplačevalskega denarja v nek projekt, npr. TEŠ6 ali 2. tir upravičena in ugledni profesorji izdelajo študijo, ki po to pokazala. Danes se bomo ustavili pri novinarjih in medijskih hišah, ki želijo predstaviti neko zgodbo ali pojav in če ta pojav ne obstaja, je potrebno ustvariti konstrukt, postaviti celo sceno z ozadjem in pripeljati osebe z ustreznimi značilnostmi, jih ustrezno obleči, maskirati, opremiti z ustreznimi napisi, jih naučiti določenih izjav,…

Levičarski CNN
V zadnjem letu je angleško govoreči del svetovnega spleta preplavil izraz fake news (lažne novice). Kako iz muhe narediti slona? Kako iz peščice ljudi narediti množični protest? Kako iz nič narediti protest? Kako režiser daje napotke povabljenim »muslimanskim protestnikom«, da bi ustvarili želeno zgodbo. Tukaj.

Praviloma Youtube dogodke, ki niso naklonjeni levičarskim idejam briše oz. rangira nižje.

Družbena omrežja
Predvsem pri srednji in mlajši generaciji so ključni ustvarjalci javnega mnenja družbena omrežja in menijski voditelji (osebe ali skupine).

Zanimiv je aktualen primer napada treh pripadnikov skupine ANTIFA na avstralskega konservativnega kolumnista Andrewa Bolta, ki je tudi kritik ANTIFA zaradi omejevanja svobode govora. Tukaj je posnetek dogodka, ki se je odvil na ulicah Melbourna. Tudi v preteklosti je bil Bolt deležen številnih groženj in napadov in opaža, da konservativci v mestu niso več varni pred nasilnimi napadi levičarskih skupin.

Levičarska skupina Melbourne Antifa je družbenem omrežju Facebook zapisala (zdaj je ta zapis že odstranila): "some of our family in solidarity were attacked by Andrew Bolt while they were protesting today" in »Bolt should be jailed for his "violent, horrendous language«. Pomeni, da je po nasilnem napadu na Bolta, (ki se je branil), nasilna levičarska skupina ANTIFA podala izjavo, da je člane njihove združbe napadel Bolt, ko protestirali po ulicah ter da bi morali Bolta zapreti zaradi nasilnega jezika ob dogodku. Hmmm.
 
Slika mirnih demonstrantov Melbourne Antifa na njihovem profilu Facebook. Žrtve nasilja?
Slovenija
V Sloveniji je velika večina dominantnih medijev izrazito levičarskih (RTV SLO, POP TV, MMC Portal,…). Zavrtite svoje misli skozi medijske dogodke zadnjih 10 let. Se spomnite TV Tednika z izjavami kočevskih ciganov, predstavnikov Amnesty internacional in zgroženih novinarjev ob kalni vodi, polni podgan, iz katere so mladi cigančki pili vodo? Prebivalci iz Kočevja in okolice bi vam povedali drugačno zgodbo z imeni, priimki in opisom materialno-finančnega statusa »igralcev«. Se spomnite šenčurskega protesta proti ilegalnim migrantom lansko leto? Ena karantanska zastava posneta iz več kotov = ultradesničarski protest. Dva politika, člana SDS = protest je organizirala stranka SDS. Politično oportune izjave o človekovih pravic na transparentih ilegalnih migrantov ob slovensko hrvaški meji – so jih res napisali sami? Se spomnite ponavljanja mantre v levičarskim medijih o silnem varčevanju v Sloveniji, medtem ko je Slovenija izdatno višala javi dolg, javno porabo in imela visok proračunski primanjkljaj? Se spomnite blamaže z nemškim novinarjem, ki je na nemški TV objavil prispevek o ilegalnih migrantih v Sloveniji? Ti so na njegova sugestibilna vprašanja v smislu »Do you get any water?« vpili naučene odgovore v smislu »No no, no water!« Dejansko pa so (kot je razvidno iz posnetkov) s plastenkami pitne vode obmetavali prostovoljce iz RK. Pomislite na izjave abonentke na RT SLO Anite Ogulin o lačnih otrocih v šolah? Pri nas se cel blok prenažira z uvoženim sadjem in uvoženimi jogurti, ker toliko hrane ostane v šolah… Izjave na RTV SLO, kako Slovenija gospodarska okreva (z ukrepi trenutne socialistične koalicije)… 

Abonentka v levičarskih medijih Anita Ogulin in lačni otroci v slovenskih šolah...

četrtek, 08. junij 2017

PRECEDENS! PRVI UDAREC REŽIMSKEGA TABLOIDA DELO V MENCINGERJEV PRIVATNI INŠTITUT EIPF

Precedens 1

Zgodilo se je nekaj neverjetnega. Režimski tabloid Delo prevzame tajkun Stojan Petrič, član valilnice tajkunov: Foruma 21. Po prevzemu Delova priloga Svet kapitala postane berljiva. Mitja Gaspari in ostali sodelavci Mencingerjevega privatnega inštituta EIPF prenehajo pisati za prilogo in to delo prevzamejo mlajši, neobremenjeni novinarji in nekdanji novinarji Financ. Socialistično-tajkunska propaganda in levičarski aktivizem, značilen za Delo v večji meri zamenjajo zmerni članki, bolj usmerjeni k tržnemu gospodarstvu. Torej objave v prilogi Svet kapitala vsebinsko predstavljajo diametralno nasprotje vsebini Dela, One in ostalih prilog Dela.

Precedens 2

V prilogi se dne 19. V. 2017 pojavita dva članka usmerjena proti Mencingerjevem inštitutu EIPF (strani 12 in 13), avtorji članka ga imenujejo celo »razvpiti zasebni Ekonomski inštitut«. Gre za izjemno vplivno skupino »uglednih profesorjev«, ki so poleg sindikalistov najmočneje vplivali na slovenski razvojni model, slovensko blaginjo (fiskalna politika, nasprotovanje privatizaciji, razen kadar je šlo za ozke lastne interese, nasprotovanje reformam in liberalizaciji slovenske družbe. Skupina je imela praktično vseh 20 let samostojne Slovenije abonirane nastope na RTV SLO ter v ostalih režimskih medijih, veljali so za nesporne avtoritete, njihove študije so bile vodilo politike vlad.

Namenoma nisem objavil neverjetne novice takoj, ampak sem čakal na burne reakcije Mencingerja v obliki pisem bralcev, kjer se praviloma spusti na nivo ideoloških bojev (ker vsebine ni) in primerjav avtorjev člankov, ki razkrivajo njegove goljufije, z nacisti.

Članek Na prodaj je ljubljanski biser uglednih ekonomistov

Članek se začne takole: »Najboljznani lastniki inštituta so Jože Mencinger, Velimir Bole, Franjo Štiblar in France Križanič. Možje, ki so imeli velik del slovenske tranzicije in izjemen vpliv na oblikovanje politike finančnega ministrstva in Banke Slovenije, predvsem pa vpliv na javno mnenje – zlasti pri nastanku mita o nacionalnem interesu, državni srebrnini, zagovarjanju gradualizma in nasprotovanju privatizaciji.«

»Že nekaj časa krožijo govorice, da so solastniki EIPF med sabo tako sprti, da med seboj komunicirajo samo še v povišanih tonih; ker ni novih projektov, je med njimi zgolj ta konsenz, da se stavba v lasti EIPF proda. Želena cena: čim bliže petim milijonom evrov. Nekateri zaposleni sodelavci inštituta pripovedujejo, da že nekaj mesecev niso dobili izplačil. Čaka se na priliv od študije o izbrisu imetnikov podrejenih obveznic, ki jo je naredil Velimir Bole.«

Za tiste, ki ne veste pri Boletovi študij gre za klasično študijo z vnaprej predvidenimi rezultati, seveda proti solidnemu plačilu iz javnih sredstev. Študije javnosti nikoli ni videla.

Članek Zaton milijonarjev, ki so se bojevali proti spremembam

Članek Zaton milijonarjev, ki so se bojevali proti spremembam predstavlja prvi veliki napad režimskih medijev na svete krave, ugledne profesorje s področja ekonomije/prava.

 Poglejmo si nekaj citatov:

»To ni zgodba o priložnostih za nepremičninske bisere v Ljubljani. To je zgodba o slovenski tranziciji in privatizaciji. Je zgodba o delu slovenske akademske elite, ki je znala svoj vpliv dobro monetizirati. Zdaj želi prodati še zadnji biser iz svojega portfelja: vilo v središču prestolnice. V pokoj lahko gredo kot milijonarji.

Medijsko znani pravniki in ekonomisti, ki so javno, glasno in odmevno nasprotovali privatizaciji državnega premoženja, so si lastništvo nad inštitutom EIPF pridobili s sodnimi manevri. Sodni proces, da se sredstva EIPF spremenijo v lastniške deleže, je trajal osem let. Gre za unikatno slovensko zgodbo o tem, kako je petim fizičnim osebam, javno deklariranim nasprotnikom privatizacije, uspelo izpod okrilja fakultete odpeljati inštitut. Nekdanji rektor javne univerze je tako s svojimi prijatelji postal zasebni lastnik inštituta, ki je nekoč spadal pod to univerzo.

Lastniki EIPF – Bole, Štiblar, Mencinger, Križanič – so imeli ključno, odločilno, nesporno vlogo pri oblikovanju ekonomske politike Banke Slovenije in ministrstva za finance do leta 2005. Med sodelavce inštituta so se v zadnjih dveh desetletjih podpisala imena, kot so nekdanji guverner in minister Mitja Gaspari, viceguvernerka Meira Festić, nekdanji član Darsove uprave Žan Jan Oplotnik … Lastniki EIPF so tarča zlasti dveh kritik: prva je, kako so postali lastniki inštituta, ki je spadal pod ljubljansko pravno fakulteto, članico Univerze v Ljubljani, in druga, da je razkorak med njihovim javnim zagovarjanjem načel in projekti, s katerimi so služili denar.

Po čem smo si jih zapomnili

Čeprav imajo etiketo varuhov nacionalnega interesa in državnega premoženja, so vedno iskali priložnosti za zaslužek. Kaj so najodmevnejše študije EIPF? Zadnja, ki najbolj dviguje prah, je Boletova o sanaciji bank, v kateri avtor trdi, da je država za poldrugo milijardo evrov slovenske banke prekapitalizirala in neupravičeno izbrisala imetnike podrejenih obveznic. Na začetku tisočletja je odmevala tudi Boletova študija, kako negativni bodo učinki uvedbe evra, kar je proces zamenjave valute skorajda ustavilo.

V pivovarski vojni, ko sta se spopadla takratni belgijski Interbrew in Pivovarna Laško, so na EIPF izdelali študijo, v kateri so utemeljevali prednosti oblikovanja domačega pivovarskega koncerna in nasprotovanje tujemu lastniku Pivovarne Union. Danes je celoten pijačarski koncern v tuji lasti: Pivovarna Laško je v lasti nizozemskega koncerna Heineken, Radenska je v lasti češke Kofole, lastnica Fructala je srbska družba Nectar … EIPF kot nekoč najvplivnejši think-tank ekonomske politike vlad in sooblikovalec javnega mnenja nima podmladka. Zadnji dve leti z njega odhajajo mlajši raziskovalci. Lastniki inštituta, vse odlikujeta izjemno dobro mnenje o samih sebi in občutek nezmotljivosti, nimajo naslednikov, nimajo več niti sence nekdanjega vpliva, nimajo projektov, ki bi inštitutu prinašali prihodke. Če jim uspe prodaja nepremičnine, je to še zadnje dobičkonosno dejanje njihovega javnega zavzemanja proti privatizaciji, proti tujim lastnikom, proti hitrim in korenitim reformam.«

Bi Slovenija sploh poznal »institut« tajkunov brez Mencingerja & co? 

In še zanimiva opisa svetih krav:

»Franjo Štiblar
Pravnik s prevladujočim vplivom v naši največji banki NLB do začetka tisočletja. Glasen zagovornik nacionalnega interesa in goreč nasprotnik prodaje NLB. Franjo Štiblar je postavil temelje ekonomskega nacionalizma zlasti v dveh študijah, objavljenih v Gospodarskih gibanjih: Nacionalni interes v razvoju slovenskega finančnega sektorja in gospodarstva (izvod Gospodarskih gibanj leta 2001) in Zavarovalništvo v Sloveniji – stanje in razvoj (majska številka Gospodarskih gibanj leta 2002). Štiblar je opredelil nacionalni interes kot ohranitev lastništva v slovenskih bankah, zavarovalnicah in »blue chipih« realnega sektorja. Zagovarjal je, da mora Slovenija ohraniti lastniški nadzor nad domačim gospodarstvom prek finančnih prihrankov v bankah, zavarovalnicah in vrednostnih papirjih in to lastništvo usmeriti v oblikovanje gospodarskih stebrov: »Primerno usmerjeni obstoječi finančni prihranki v nakupe delnic slovenskih blue chips bi omogočili ohranitev nekaterih uspešnih podjetij v večinsko domači lasti« (Gospodarska gibanja leta 2002).

France Križanič
Finančni minister v vladi Boruta Pahorja, minister, pod katerim se je javni dolg Slovenije najbolj povečal. Kot minister se je v zgodovino zapisal še z dvema izjavama: da bo do konca mandata Pahorjeve vlade minimalna plača znašala tisoč evrov in da je slovenska pomoč Grčiji dobra investicija. Slovenija je namreč sodelovala v mehanizmu posojil evroskupine in prispevala nekaj sto milijonov evrov, ki so bili kasneje deloma odpisani.«

Se bliža konec študijam uglednih profesorjev z vnaprej predvidenimi rezultati, ki jih naročajo levičarske vlade v Sloveniji? Verjetno ne, saj Keynesjanksi marksist Jože P. Damjan še ni rekel zadnje besede oz. napisal zadnje študije, ki bi jo naročila vlada RS… Kašeljevićev Podmladka pa tudi ne primanjkuje. 

torek, 23. maj 2017

11. KONGRES SDS - SLOVENIJA V SRCU (SOCIALIZMA)

Slovenija v srpu in kladivu srcu


Janševi socialisti so zopet pokazali svojo socialistično usmerjeno populistično naravo. Resolucija obsega pet strani floskul, zelo malo konkretnega o gospodarstvu, javnih financah, zaposlovanju, pokojninah, zdravstvu.

SDS bo v zdravstvu naredila red

Debirokratizacija, blog pozdravlja ta cilj, a kako do tega cilja?

Zdravstvo – »SDS bo v zdravstvu naredila red. Zdravstvo bomo očistili odtekanja denarja za preplačevanje medicinskega materiala in ga namenili za zaposlovanje mladih zdravnikov, zdravstvenega osebja, za skrajševanje čakalnih dob in za napredek v slovenski medicini.« Blog pozdravlja ta cilj, a kako do tega cilja?
 
SDS s to resolucijo napoveduje neusmiljen boj za izkoreninjenje drugorazrednosti in ponovno uvedbo samoupravnega socializma. 
Država RS naj subvencionira razmnoževanje

Konkretni so zgolj glede migrantov in prerazdeljevanja denarja. Zmagovita formula za razvojni preboj Slovenije pa je Primčeva formula:

»Mladim družinam bomo omogočili ugoden kredit za ureditev stanovanjskega vprašanje, pri čemer bo glavnica kredita zmanjšana za 20 % ob rojstvu vsakega novorojenega otroka.«

Fantastično, sem pripadnik romske manjšine, imam 11 otrok. Torej za vsakih 5 otrok mi brišejo stanovanjski kredit, torej mi davkoplačevalci plačajo dve stanovanji v celoti.


Hvala, SDS - romska skupnost Slovenije.  

ponedeljek, 22. maj 2017

ZAKAJ PAPEŽ, KI PRIHAJA IZ LATINSKE AMERIKE MOLČI O VENEZUELI, KI POOSEBLJA VSE IDEJE, KI JIH SAM ZAGOVARJA?

Poglejmo nekaj dejstev:

·        Papež Frančišek prihaja iz latinske Amerike.
·        Venezuela je del latinske Amerike.
·        Venezuela je izrazito katoliška dežela.
·        Papež Frančišek nasprotuje tržnemu gospodarstvu in kapitalizmu.
·        Venezuela je poleg severne Koreje najbolj tipično socialistično urejena družba s socialističnim gospodarstvom, na lestvicah ekonomske svobode je vsako leto na predzadnjem mestu.
·        Venezuela je dežela, ki ima točno tak ustroj družbeno-političnega sistema kot bi ga želel Papež (centralno planiranje, državno lastništvo gospodarskih družb, visoka javna poraba, močna redistribucija bogastva, zatiranje privatne pobude, nadzor nad cenami, močna socialna država ter protikapitalistično in protitržna retorika s poudarkom na izkoreninjanju neenakosti).
·        Venezuela ima velike gospodarske in socialne težave, kot so inflacija pomanjkanje osnovnih dobrin, kriminal, korupcija, družbeni nemiri.
·        Papeža Frančiška skrbita družbena neenakost in revščina, to večkrat poudarja v svojih govorih.
 
 Zakaj Papež Frančišek molči o Venezueli? 

Vprašanje, ki se glasi in ga izražajo številni katoliško usmerjeni Venezuelci. Zakaj Papež molči o Venezueli? Ravno tako bi se lahko vprašali, kje papež živi? In zakaj Papež vztraja pri svojem… 

četrtek, 11. maj 2017

MIGRANTSKA KRIZA: NEPROFITNE ČLOVEKOLJUBNE NEVLADNE ORGANIZACIJE = KRIMINALNE TIHOTAPSKE PROFITNE ZDRUŽBE

GEFIRA
Predmet današnjega zapisa bo poročilo raziskovalcev nizozemske analitske organizacije GEFIRA, ki sem ga zasledil na spletu in se ukvarja z geopolitičnimi trendi, povezanimi z demografskimi gibanji, trgovino, centralnimi bankami in njihovimi politikami in valutami. Predvsem se osredotočajo na geopolitično in finančno nestabilnost, ki trenutno vlada v svetu. Prvotno so namenjeni finančnim investitorjem, imajo pa redko in pozitivno lastnost, da se ne utapljajo v mainstreamovski politični korektnosti in ne ignorirajo kontroverznih tem kot so (ilegalne) migracije.

Trgovina z ljudmi - tihotapska mreža, ki s pomočjo NVO tihotapi migrante v Evropo
Dva meseca so opazovali gibanje ladij v lasti določenih nevladnih organizacij (NVO) s pomočjo marinetraffic.com (opazovanje gibanja ladij s pomočjo satelitske opreme). Z uporabo podatkov data.unhcr.org so spremljali prihode afriških migrantov v Italijo. Odkriliso, ogromno tihotapsko mrežo, ki s pomočjo NVO in obalnih straž tihotapi ilegalnemigrante v Evropo.

Vključene so evropske vojaške ladje ter ladje evropske obalne straže, kar celotno zgodbo dela še bolj neverjetno in nenavadno. Namreč te organizacije naj bi branile evropske meje. NVO, tihotapci, mafija v spregi z EU so z ladijskimi pretihotapile tisoče ilegalnih migrantov v Evropo pod pretvezo reševanja ljudi, asistirale so jim italijanske obalne straže, ki so koordinirale dejavnosti. Očitno so vsi udeleženi akterji pobrali svoje finančne deleže.

Potek tihotapljenja
Tihotapci kontaktirajo italijansko obalno stražo, ko omenjena udeleženca dosežeta dogovor, se ladje NVO odpravijo »reševati«, čeprav so osebe, ki naj bi jih reševali, še na kopnem v Libiji. 15 ladij, ki so jih opazovali in so v lastništvu ali najemu NVO, so intenzivno opazovali in ugotovili, da se redno odpravljajo na pot proti jugu, ustavljale so se malo pred libijsko obalo, pobrale »človeški tovor« in se odpravile nazaj proti Italiji, čeprav je bilo pristanišče v Tuniziji več kot štirikrat bližje od italijanske obale.

Zdravniki brez meja in ostale kriminalne združbe
Vpletene nevladne in človekoljubne organizacije v kriminalna dejanja so MOAS, Jugend Rettet, Stichting Bootvluchting, Médecins Sans Frontières (Zdravniki brez meja), Save the Children (Rešimo otroke), Proactiva Open Arms, Sea-Watch.org, Sea-Eye in Life Boat.
 
Zdravniki brez meja
V oči bijejo nesorazmerno drage ladje glede na tip in uradne prihodke organizacij.

Motiv za kriminalna dejanja
Motiv ni v celoti pojasnjen, najverjetneje gre za dober in hiter zaslužek, torej denar. Ni pa nujno, lahko gre tudi za politično ozadje. Namreč, zanimivo vprašanje je tudi zakaj se te ladje izmikajo Malti? Aktivnosti malteške organizacije MOAS (transport ljudi v Italijo) so lahko zagotovilo, da se ti migranti ne bodo pojavili na obalah Malte.

MOAS vodi malteški mornarski častnik, ki je znan po neustreznem ravnanju z begunci. Obstaja tudi možnost, da so v teh organizacijah naivni “do-gooders” – dobrodelneži, ki ne razumejo, da s tem, ko nudijo svoje storitve ustvarjajo magnet za Afričane, ki si želijo v Evropo in s tem nehote povzročajo nepotrebne človeške žrtve in destabilizirajo Evropo.

Kakorkoli že, dobri nameni teh organizacij zbledijo zaradi kriminalnih dejanj teh organizacij, večina teh migrantov ne bo upravičena do azila in bo ostala na ulica Rima ali Pariza in povzročala rasno motivirane družbene nemire v Evropi.

Bruselj podpira tihotapce z uvedbo posebne zakonodaje
Bruselj podpira tihotapce uvedbo posebne zakonodaje, ki omogoča, da vsi, ki pomagajo reševati ljudi na Mediteranskem morju ne smejo biti v nobenem primeru kaznovani.

GEFIRA je tihotapljenje opazovala dve meseca in pri tem identificirala najmanj 39.000 nelegalnih migrantov iz Afrike, vse s popolno podporo italijanskih in evropskih oblasti.

Oktobra 2016 so v GEFIRI ugotovili, da so štiri NVO pobirale migrante v bližini libijske obale. Tukaj je neposredni dokaz, da je bilo vse skupaj vnaprej dogovorjeno z italijanskimi oblastmi. 10 ur preden so migranti zapustili Libijo, je italijanska obalna straža poslala NVO na ustrezno točko, kjer naj bi rešili migrante.

Točka, kjer NVO pobirajo ilegalce.


Ogromen demografski pritisk na Evropo
Demografska slika Evrope se je drastično spremenila v zadnjih 50 letih, število prebivalcev pada oz. v najboljših primerih stagnira, medtem ko seje populacija v afriških in azijskih državah v istem obdobju potrojila oz. vdoločenih državah povečala za šestkrat. V obdobju treh let je samo v Italijo pripotovalo pol milijarde Afričanov (predvsem Nigerijcev, Gvinejcev in Eritrejcev), ki se zaradi kulturnih razlik, pretežno v evropsko družbo ne integrirajo in kot rečeno prestavljajo veliko grožnjo stabilnosti Evrope. Hkrati ti migranti predstavljajo grožnjo trenutnim evropskim manjšinam.

MSM in politična korektnost uničujejo evropsko blaginjo

O tem dogajanju dominantni medij po Sloveniji in svetu niso poročali. Ne bi bilo politično korektno. Dokazi so neizpodbitni. Verjetno je zopet preveč zaslužkarjev, da bi se kriminalne aktivnosti s pomočjo sodne veje ustavile. 

nedelja, 30. april 2017

EVVIVA IL COMUNISMO E PAPA FRANCISCO JORGE MARIO BERGOGLIO

Po poročanju portala Breitbart, je Papež Frančišek v svojem nedavnem govoru v Vatikanu obsodil libertarijanizem kot nevarno in sebično doktrino, ki zanika skupno dobro.

Seveda ne gre za prvi tovrstni izpad infantilne nerazgledanosti radikalnega marksista Papeža Frančiška. Zanimivo je, da je libertarne ideje obsodil v kontekstu svoje kritike populizma, medtem ko Papeža Frančiška ves svet pozna po reprodukcijah krilatic in parol grše stranke Syriza (za podobno nerazgledane kot Papež Frančišek – gre za grško različico slovenske Združene levice). Medtem, ko je Papež Janez Pavel Drugi precej pripomogel k padcu berlinskega zidu in totalitarnih socialističnih sistemov, trenutni papež predstavlja popolno degradacijo teh prizadevanj z zavzemanjem za paternalistično družbo, v kateri država ureja in odreja vse po vrsti v posameznikovemu življenju. Hkrati gre za vidnega predstavnika kulturnega marksizma, ki temelji na socialnemu inženiringu in kulturnemu relativizmu.
CHE Papa Francisco Jorge Mario Bergoglio GUEVARA

Sta svoboda in osebna odgovornost, ki jih zagovarja libertarijanizem res sebični vrednosti ali je sebičen socializem, kjer posameznikova sposobnost in delavnost nista vrednota, temveč je vrednota pripadnost neki stranki (morda v tem kontekstu tudi cerkveni instituciji). Mar ni sebično to, da opravilno sposobni posamezniki delajo namesto drugih, ki živijo od sadov njihovega dela, torej od državnih podpor?

Marx, Stalin, Lenin, Papa Francisco Jorge Mario Bergoglio ...
Razumem, da se Papež Frančišek boji konkurence novih spletnih medijev, kjer kljub močni levičarski cenzuri počasi pronicajo tovrstne ideje. Vendar z nepoznavanjem ali namernim zavajanjem in takšnimi izjavami ne dela najboljše reklame RKC. Tako cerkvenemu občestvu prijazno predlagam, da naj Che Francisca vrnejo nazaj v meko socializma - južno Ameriko. Če bo prepotoval celo celino, bo morda celo doživel čudežno razodetje ob obisku edine kapitalistične države v J Ameriki, Chila, morda se mu bo ob povprečnemu standardu, ki ga uživajo prebivalci te države, ki je neprimerno višji od drugih držav, prikazala Marija.

petek, 21. april 2017

KAKO VELIKA JE BILA V RESNICI SLOVENSKA BANČNA LUKNJA? – RESNICO RAZKRIVA ŠTUDIJA, KI JE … NI!

V tabloidu Delo, je družbeno-politična delavka Suzana Kos 19. 4. 2017 na prvi strani zopet izpostavila študijo ekonomista Veljka Boleta, ki je izračunal, da je bila bančna luknja predimenzionirana za več milijard evrov. Analiza makroekonomista je dokument, ki za zdaj javnosti ni dostopen, tovariš Bole pa se je odločil, da v zvezi z njim ne daje izjav.
 
Na levi strani karikature slovenskega državnega bančnega sistema je avtor pozabil narisati uglednega ekonomista, ki dela študije z vnaprej predvidenimi rezultati za vlado. 
Ker ekonomist Veljko Bole prihaja iz Mencingerjevega EIPF, ki je priznan in priljubljen po svoji konkurenčni prednosti, saj je možno proti solidnemu plačilu naročiti študije z vnaprej predvidenimi rezultati.


Javnost bi torej rada videla to spektakularno študijo, predvsem pa metodologijo, po kateri je ugledni ekonomist prišel do konkretnih številk, ki se po vseh meni znanih podatkih ne ujemajo z realnim stanjem. 

četrtek, 06. april 2017

DRŽAVA MORA KUPITI POTAPLJAJOČI SE MERCATOR …. NOT!

 Nekaj preprostih misli in dejstev o Mercatorju.

Zgodovinska dejstva

·        Mercator je pred nastopom županskih funkcij vodil Zoran Janković.
·        Zoran Janković je Mercator vodil učinkovito pravijo slovenski dominantni mediji, številke kažejo drugače (dolg itd.).
·        Mercatorju je štango držala politika in umikala konkurenco (Spar), kljub temu poslovni izdii niso bili primerljivi s konkurenti v regiji.
·        Zaradi odlaganja prodaje, je vrednost delnice Mercatorja padala strmo od 221 € navzdol.
·        I. Todorić je Mercator kupil s pomočjo kreditov.
·        Nacionalnim socialistom ni uspelo obrniti zakonodajeo socialnem podjetništvu in s tem stresti davkoplačevalski denar proti vetru.
·        Davkoplačevalci smo bili za nekaj časa rešeni in smo pozdravili odpis zadolženega in nekonkurenčnega trgovca, zaposleni v Mercatorju so ostali v negotovosti.
·        Iz virov blizu Agrokorja nikoli niso pricurljale informacije, zakaj so kupili slabo podjetje, ko je bila ravno v tistem času ponudba za investitorje dovolj velika. Njihov problem, ne naš.



Ko nacionalni socialisti in pristaši samoupravnega socializma oživijo

·        Nacionalni socialisti in pristaši samoupravnega socializma bi kupili zadolženo podjetje nazaj.
·        Za to potezo bi porabili davkoplačevalski denar.
·        Mercator bi torej posredno prevzel kakšen paradržavni sklad, morda SDH, DUTB.
·        V nacionalnem interesu je imeti velikega trgovca pravijo.
·        Vedno so v ospredju delovna mesta malih ljudi, v resnici pa so v ozadju delovna mesta v upravah in nadzornih odborih, kamor kadrujejo skoraj izključno politične stranke.
·        V ozadju so seveda tudi ostali odurni paraziti prekarno zaposleni, ki bivajo v simbiozi s podjetjem (svetovalne pogodbe).
·        Torej reševali naj bi zopet partikularne interese političnih izbrancev.


Torej? Imamo politični problem trenutne vlade

·        Prodali smo podjetje, ki sodi v rang »podjetij s slabimi krediti«. Dobra novica za slovenske davkoplačevalce.
·        Torej je na mestu vprašanje zakaj kupovati gnilo jajce nazaj? In zopet isto vprašanje, ponudba je velika, obrestne mere so še vedno nizke, zakaj ne kupiti nekaj dobrega? Oz. zakaj naj bi sploh država kupovala gospodarska podjetja? Je to naloga države?
·        Ponudba trgovin je velika, tudi z več slovenskimi izdelki.
·        Kakor vem slovenske banke niso dale kreditov Todoriću. Torej je zdaj Mercator problem tujih kreditodajalcev (bank, kupcev obveznic?), ne države Slovenije.
·        Problem dobaviteljev ni problem države Slovenije. Če so dobavljali vnaprej brez plačila, so pač sklenili slabe pogodbe, delali po slabi praksi, njihova stvar.
·        Če je Agrokor goljufal pri plačilu dobaviteljev, ni rešitev nakup Mercatorja z davkoplačevalski denarjem, temveč sodišča.
·        Da Slovenci ne kupujejo slovensko, je pač težava slovenskega šolskega sistema ali kakovosti izdelkov oz. cen izdelkov. Vse kar je patriotsko in nacionalistično je v Sloveniji tabu, razen državnega lastništva podjetij in bank. Zato pa nismo Švica, kjer je odnos do domačega privzgojen, pomembna pa je tudi kakovost in zanesljivost.

·        Imamo torej politični problem trenutne vlade, ki »moralno« odgovarja za riziko izgube delovnih mest, če se tak zlom zgodi v njihovem mandatu. Vseeno je, če ima podjetje tujega lastnika. Za dober imidž v javnosti pa se hitro najde denar za dokapitalizacijo oz. v tem primeru slab nakup.

četrtek, 23. marec 2017

JAVNI POZIV PREDSEDNIKU VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE K ZAPOSLOVANJU SUFICITARNIH IN NEZAPOSLJIVIH POKLICEV (7., 8. IN 9. STOPNJA IZOBRAZBE)

JAVNI POZIV PREDSEDNIKU VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE K ZAPOSLOVANJU SUFICITARNIH IN NEZAPOSLJIVIH POKLICEV (7., 8. IN 9. STOPNJA IZOBRAZBE)



Skupina nevladnih organizacij je lansiralo v javnost javni poziv predsedniku vlade Republike Slovenije, Dr. Miru Cerarju k širjenju javnega sektorja oz. zaposlovanju doktorjev sociologije kulture in socialne antropologije in ostalih suficitarnih in neaplikatvnih poklicev s področja socialnega inženiringa k višanju sredstev za Urad zagovornika načela enakosti – samostojnega državnega organa za »varstvo pred diskriminacijo«. 130.000 € za zaposlene letno je namreč premalo za izjemno pomembno delo, ki ga opravljajo. Potrebujejo štirikrat toliko sredstev.



V celoti objavljam pismo, ki smo ga pred kratkim  prejeli na skupni službeni e-naslov. Preden ga preberete in podprete nepogrešljivo institucijo, si preberite zapis o tej instituciji in analizo njihovega iskanja šivanke v kopici sena oz. umetnega ustvarjanja pojavov diskriminacije njihovih pomembnejših poročil in ugotovitev.




»JAVNI POZIV PREDSEDNIKU VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE,
DR. MIRU CERARJU

Skupina nevladnih organizacij, ki delujemo na področju človekovih pravic in nediskriminacije, z zaskrbljenostjo spremljamo medijska poročila v zvezi s pogoji delovanja Zagovornika načela enakosti – samostojnega državnega organa za varstvo pred diskriminacijo.

Vlado Republike Slovenije javno pozivamo, da Zagovorniku nemudoma zagotovi:
- ustrezna finančna sredstva za izvajanje desetih obsežnih nalog, ki jih Zagovorniku nalaga Zakon o varstvu pred diskriminacijo;
- primerne prostore, ki bodo ustrezali kriterijem Zakona o varnosti in zdravju pri delu;
- primerne informacijske pogoje za delo v skladu s standardi, ki veljajo za vsak samostojen državni organ v Republiki Sloveniji.

Zagovornik glede na sprejeti proračun Republike Slovenije za leto 2017 razpolaga z 200.000 EUR letnega proračuna, od česar je le 130.000 na razpolago za zaposlene. Iz teh sredstev je mogoče zagotoviti okvirno tri do štiri zaposlitve, torej še dve ali tri osebe poleg predstojnika. Vlado Republike Slovenije sprašujemo, kako naj tako majhna skupina zaposlenih izvaja vse naloge, ki se najprej pričakujejo od vsakega državnega organa, in nato še naloge, ki so temu konkretnemu organu poverjene z Zakonom o varstvu pred diskriminacijo?

Vsak državni organ potrebuje ustrezno pravno in finančno službo, da zagotovi ustrezno delovanje, skladno z Zakonom o javnih uslužbencih, Zakonom o državni upravi ter drugimi zakonskimi in podzakonskimi predpisi. Zagovornik takšne službe zdaj nima in je v danih pogojih tudi ne more imeti, saj mora nujno zaposliti ljudi za izvajanje nalog po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo. Te so izjemno obsežne: 1) opravljal naj bi neodvisne raziskave, 2) objavljal neodvisna poročila, 3) izvajal naloge inšpekcijskega nadzora, 4) zagotavljal neodvisno pomoč diskriminiranim osebam, 4) sodeloval v sodnih postopkih zaradi diskriminacije, 5) osveščal splošno javnost, 6) spremljal stanje na področju diskriminacije, 7) predlagal sprejetje posebnih ukrepov za izboljšanje položaja diskriminiranih oseb in 8) izvajal še druge naloge. Zagovornik se trenutno sooča z zaostankom 200 primerov, ki jih je prevzel ob nastopu funkcije, vsak dan pa prejema nove pritožbe zaradi diskriminacije.

Naj spomnimo, da je zagovornik pristojen za diskriminacijo na podlagi vseh možnih osebnih okoliščin, zlasti pa glede na spol, narodnost, raso ali etnično poreklo, jezik, vero ali prepričanje, invalidnost, starost, spolno usmerjenost, spolno identiteto in spolni izraz, družbeni položaj, premoženjsko stanje, izobrazbo ali katero koli drugo osebno okoliščino. Pristojen je za vsa področja življenja, na katerih lahko pride do diskriminacije, tako v javnem kot zasebnem sektorju. Vsakomur je jasno, da teh nalog s tremi ali štirimi zaposlenimi niti približno ni mogoče izvajati. Informacijski pooblaščenec, ki ravno tako kot Zagovornik načela enakosti deluje kot samostojen in neodvisen državni organ in združuje dostop do informacij javnega značaja in varstvo osebnih podatkov, zaposluje 32 oseb in mu je namenjen proračun v višini 1,4 mio evrov.

Za izvajanje vseh navedenih nalog na osnovni ravni bi Zagovornik po naši oceni potreboval vsaj štirikrat več zaposlenih in ustrezno višja sredstva.

Nujno pa potrebuje tudi osnovne pogoje za delo, zlasti ustrezne prostore, ki bodo ustrezno informacijsko podprti. Zagovornik po naših informacijah trenutno deluje v prostorih, ki so očitno zdravstveno neprimerni za delo. Gre za dve pisarni v prostorih stavbe na Kotnikovi 28, kjer deluje Ministrstvo za delo. Pisarne so bile pred tem večinoma prazne, saj so se uslužbenci, ki so jih v preteklosti uporabljali, pritoževali zaradi zdravstvenih težav (pekoče
bolečine v dihalih zaradi kemikalij). Zagovornik drugih prostorov ne more najeti, ker mu proračun, s katerim razpolaga, tega ne omogoča. Če bi druge prostore najel, mu zaradi visokih najemnin ne bi ostalo dovolj sredstev za druge materialne stroške.

Želimo opozoriti, da se je Republika Slovenija k ustanovitvi Zagovornika in k zagotovitvi pogojev za njegovo delovanje zavezala sama s tem, ko je postala članica Evropske unije. Ustanovitev takega organa ji namreč nalaga Direktiva Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost. Ta direktiva v 13. členu določa, da morajo države članice ustanoviti organ za spodbujanje enakega obravnavanja. Opozarjamo, da zgolj ustanovitev organa, brez zagotavljanja ustreznih pogojev za delo, ni skladna z direktivo.

Ozadje: Slovenija ima sicer na področju ustanovitve tega organa težave že od samega začetka. Leta 2005 je namreč za namen izpolnitve zahtev iz omenjene direktive za zagovornika oziroma zagovornico imenovala eno javno uslužbenko, čeprav direktiva izrecno zahteva, da mora naloge tega organa izvajati organ ali del organa, ki je pristojen za varstvo človekovih pravic. Evropska komisija se je zaradi neaktivnosti Slovenije na tem področju po več poslanih uradnih opominih odločila zoper našo državo sprožiti tudi formalen postopek zaradi kršitve prava EU (infringement procedure). Šele takrat so opozorila zalegla vsaj toliko, da je bil leta 2016 z zakonom ustanovljen Zagovornik kot nov samostojen organ, sedaj pa so spet težave pri zagotavljanju pogojev za njegovo delovanje. Zdi se, kot da je Vlada ta organ ustanovila s figo v žepu, saj pogojev za njegovo dejansko delovanje ne zagotavlja.

Varstvo pred diskriminacijo je pomembno za vse prebivalke in prebivalce Slovenije, saj se vsakdo lahko znajde v položaju, ko je diskriminiran zaradi katere od svojih osebnih okoliščin – bodisi zaradi starosti, spola, invalidnosti, narodnosti, veroizpovedi, zdravstvenega stanja, spolne usmerjenosti. Zato predsednika Vlade pozivamo, naj Zagovornika, evropsko direktivo, opomine Evropske komisije in ta poziv vzame resno ter zagotovi pogoje za njegovo delo.

KONTAKT ZA IZJAVE:
Katarina Bervar Sternad, Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC

PODPISNIKI_CE: Amnesty International Slovenije
Človekoljubno dobrodelno društvo UP Jesenice
Črt Poglajen, urednik portala Skozi oči prekariata
dr. Alenka Švab
dr. Ljubica Marjanovič Umek
dr. Mojca Kovač Šebart
dr. Tanja Rener
dr. Vesna Leskošek
Društvo DIH – Enakopravni pod mavrico
Društvo Informacijski center Legebitra
Društvo Škuc
Društvo za nenasilno komunikacijo
Društvo za osveščanje in varstvo – center antidiskriminacije – OVCA
Humanitas – Društvo za človekove pravice in človeku prijazne dejavnosti
Mirovni inštitut
Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC
Sekcija ŠKUC-LL
Slovenska filantropija
Društvo za uveljavljanje enakosti in pluralnosti Vita Activa
Zavod KROG
Zavod Tri
Zavod za kulturo raznolikosti Open
Združenje Ju3 - Forum za enakopraven razvoj


torek, 28. februar 2017

CIMOS NI BIL PRODAN – PRIČAKOVANO

Cimos ni bil prodan, vse po pričakovanjih. Včeraj sem po dolgem času nekaj časa poslušal Dnevnik na RTV SLO preko računalnika, ker TV nimam. Nisem dolgo zdržal, jasno pa mi je bilo naslednje:

  • Minister Počivalšek ni ponudil odstopne izjave.
  •  Odgovorni v DUTB in SDH ostajajo na svojih mestih, predvsem pa včeraj niso dali nobene izjave. Nobene!
  •  Sindikati so tiho. Kje so napovedi demonstracij, shodov za delavske pravice?
  •  Zgodba se bo odvijala v nedogled kot Mura, paraziti so lačni.
  •  RTV SLO »prenese vse«, kar vlada pripravi. Če bi režimski možje (predsednik vlade, ustrezni ministri in osebe v ozadju) rekli, da bi Cimosu najbolj koristil potres, ki bi ga zrušil z delavci vred do tal, bi na RTV SLO objavili, da bi bilo za rešitev Cimsoa najbolj socialno pravično, da bi ga potres zrušil do tal, pri čemer bi bilo iz vidika trajnostnega razvoja in medčloveške solidarnosti najbolje, da bi vsi delavci pri tem izgubili življenja.

 
Paraziti ne bodo izpustili Cimosa iz dokler imajo nas - davkoplačevalce

Iskreno povedano pa v tem klasično slovensko tajkunskemu podjetju tujci niso bili resnična opcija, torej persone non grate. Nič skrbeti, Cimos bomo »rešili« z davkoplačevalskim denarjem, na pomoč bodo priskočili sindikalisti, povedali bodo, da gre za plače in pravice delavce, morda bo še kakšen ugledni profesor iz Mencingerjeve podružnice vlade EIPF napisal kakšno študijo, da bodo upravičili dokapitalizacijo z davkoplačevalskim denarjem. In naslednjo in še eno…