petek, 21. april 2017

KAKO VELIKA JE BILA V RESNICI SLOVENSKA BANČNA LUKNJA? – RESNICO RAZKRIVA ŠTUDIJA, KI JE … NI!

V tabloidu Delo, je družbeno-politična delavka Suzana Kos 19. 4. 2017 na prvi strani zopet izpostavila študijo ekonomista Veljka Boleta, ki je izračunal, da je bila bančna luknja predimenzionirana za več milijard evrov. Analiza makroekonomista je dokument, ki za zdaj javnosti ni dostopen, tovariš Bole pa se je odločil, da v zvezi z njim ne daje izjav.
 
Na levi strani karikature slovenskega državnega bančnega sistema je avtor pozabil narisati uglednega ekonomista, ki dela študije z vnaprej predvidenimi rezultati za vlado. 
Ker ekonomist Veljko Bole prihaja iz Mencingerjevega EIPF, ki je priznan in priljubljen po svoji konkurenčni prednosti, saj je možno proti solidnemu plačilu naročiti študije z vnaprej predvidenimi rezultati.


Javnost bi torej rada videla to spektakularno študijo, predvsem pa metodologijo, po kateri je ugledni ekonomist prišel do konkretnih številk, ki se po vseh meni znanih podatkih ne ujemajo z realnim stanjem. 

četrtek, 06. april 2017

DRŽAVA MORA KUPITI POTAPLJAJOČI SE MERCATOR …. NOT!

 Nekaj preprostih misli in dejstev o Mercatorju.

Zgodovinska dejstva

·        Mercator je pred nastopom županskih funkcij vodil Zoran Janković.
·        Zoran Janković je Mercator vodil učinkovito pravijo slovenski dominantni mediji, številke kažejo drugače (dolg itd.).
·        Mercatorju je štango držala politika in umikala konkurenco (Spar), kljub temu poslovni izdii niso bili primerljivi s konkurenti v regiji.
·        Zaradi odlaganja prodaje, je vrednost delnice Mercatorja padala strmo od 221 € navzdol.
·        I. Todorić je Mercator kupil s pomočjo kreditov.
·        Nacionalnim socialistom ni uspelo obrniti zakonodajeo socialnem podjetništvu in s tem stresti davkoplačevalski denar proti vetru.
·        Davkoplačevalci smo bili za nekaj časa rešeni in smo pozdravili odpis zadolženega in nekonkurenčnega trgovca, zaposleni v Mercatorju so ostali v negotovosti.
·        Iz virov blizu Agrokorja nikoli niso pricurljale informacije, zakaj so kupili slabo podjetje, ko je bila ravno v tistem času ponudba za investitorje dovolj velika. Njihov problem, ne naš.



Ko nacionalni socialisti in pristaši samoupravnega socializma oživijo

·        Nacionalni socialisti in pristaši samoupravnega socializma bi kupili zadolženo podjetje nazaj.
·        Za to potezo bi porabili davkoplačevalski denar.
·        Mercator bi torej posredno prevzel kakšen paradržavni sklad, morda SDH, DUTB.
·        V nacionalnem interesu je imeti velikega trgovca pravijo.
·        Vedno so v ospredju delovna mesta malih ljudi, v resnici pa so v ozadju delovna mesta v upravah in nadzornih odborih, kamor kadrujejo skoraj izključno politične stranke.
·        V ozadju so seveda tudi ostali odurni paraziti prekarno zaposleni, ki bivajo v simbiozi s podjetjem (svetovalne pogodbe).
·        Torej reševali naj bi zopet partikularne interese političnih izbrancev.


Torej? Imamo politični problem trenutne vlade

·        Prodali smo podjetje, ki sodi v rang »podjetij s slabimi krediti«. Dobra novica za slovenske davkoplačevalce.
·        Torej je na mestu vprašanje zakaj kupovati gnilo jajce nazaj? In zopet isto vprašanje, ponudba je velika, obrestne mere so še vedno nizke, zakaj ne kupiti nekaj dobrega? Oz. zakaj naj bi sploh država kupovala gospodarska podjetja? Je to naloga države?
·        Ponudba trgovin je velika, tudi z več slovenskimi izdelki.
·        Kakor vem slovenske banke niso dale kreditov Todoriću. Torej je zdaj Mercator problem tujih kreditodajalcev (bank, kupcev obveznic?), ne države Slovenije.
·        Problem dobaviteljev ni problem države Slovenije. Če so dobavljali vnaprej brez plačila, so pač sklenili slabe pogodbe, delali po slabi praksi, njihova stvar.
·        Če je Agrokor goljufal pri plačilu dobaviteljev, ni rešitev nakup Mercatorja z davkoplačevalski denarjem, temveč sodišča.
·        Da Slovenci ne kupujejo slovensko, je pač težava slovenskega šolskega sistema ali kakovosti izdelkov oz. cen izdelkov. Vse kar je patriotsko in nacionalistično je v Sloveniji tabu, razen državnega lastništva podjetij in bank. Zato pa nismo Švica, kjer je odnos do domačega privzgojen, pomembna pa je tudi kakovost in zanesljivost.

·        Imamo torej politični problem trenutne vlade, ki »moralno« odgovarja za riziko izgube delovnih mest, če se tak zlom zgodi v njihovem mandatu. Vseeno je, če ima podjetje tujega lastnika. Za dober imidž v javnosti pa se hitro najde denar za dokapitalizacijo oz. v tem primeru slab nakup.

četrtek, 23. marec 2017

JAVNI POZIV PREDSEDNIKU VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE K ZAPOSLOVANJU SUFICITARNIH IN NEZAPOSLJIVIH POKLICEV (7., 8. IN 9. STOPNJA IZOBRAZBE)

JAVNI POZIV PREDSEDNIKU VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE K ZAPOSLOVANJU SUFICITARNIH IN NEZAPOSLJIVIH POKLICEV (7., 8. IN 9. STOPNJA IZOBRAZBE)



Skupina nevladnih organizacij je lansiralo v javnost javni poziv predsedniku vlade Republike Slovenije, Dr. Miru Cerarju k širjenju javnega sektorja oz. zaposlovanju doktorjev sociologije kulture in socialne antropologije in ostalih suficitarnih in neaplikatvnih poklicev s področja socialnega inženiringa k višanju sredstev za Urad zagovornika načela enakosti – samostojnega državnega organa za »varstvo pred diskriminacijo«. 130.000 € za zaposlene letno je namreč premalo za izjemno pomembno delo, ki ga opravljajo. Potrebujejo štirikrat toliko sredstev.



V celoti objavljam pismo, ki smo ga pred kratkim  prejeli na skupni službeni e-naslov. Preden ga preberete in podprete nepogrešljivo institucijo, si preberite zapis o tej instituciji in analizo njihovega iskanja šivanke v kopici sena oz. umetnega ustvarjanja pojavov diskriminacije njihovih pomembnejših poročil in ugotovitev.




»JAVNI POZIV PREDSEDNIKU VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE,
DR. MIRU CERARJU

Skupina nevladnih organizacij, ki delujemo na področju človekovih pravic in nediskriminacije, z zaskrbljenostjo spremljamo medijska poročila v zvezi s pogoji delovanja Zagovornika načela enakosti – samostojnega državnega organa za varstvo pred diskriminacijo.

Vlado Republike Slovenije javno pozivamo, da Zagovorniku nemudoma zagotovi:
- ustrezna finančna sredstva za izvajanje desetih obsežnih nalog, ki jih Zagovorniku nalaga Zakon o varstvu pred diskriminacijo;
- primerne prostore, ki bodo ustrezali kriterijem Zakona o varnosti in zdravju pri delu;
- primerne informacijske pogoje za delo v skladu s standardi, ki veljajo za vsak samostojen državni organ v Republiki Sloveniji.

Zagovornik glede na sprejeti proračun Republike Slovenije za leto 2017 razpolaga z 200.000 EUR letnega proračuna, od česar je le 130.000 na razpolago za zaposlene. Iz teh sredstev je mogoče zagotoviti okvirno tri do štiri zaposlitve, torej še dve ali tri osebe poleg predstojnika. Vlado Republike Slovenije sprašujemo, kako naj tako majhna skupina zaposlenih izvaja vse naloge, ki se najprej pričakujejo od vsakega državnega organa, in nato še naloge, ki so temu konkretnemu organu poverjene z Zakonom o varstvu pred diskriminacijo?

Vsak državni organ potrebuje ustrezno pravno in finančno službo, da zagotovi ustrezno delovanje, skladno z Zakonom o javnih uslužbencih, Zakonom o državni upravi ter drugimi zakonskimi in podzakonskimi predpisi. Zagovornik takšne službe zdaj nima in je v danih pogojih tudi ne more imeti, saj mora nujno zaposliti ljudi za izvajanje nalog po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo. Te so izjemno obsežne: 1) opravljal naj bi neodvisne raziskave, 2) objavljal neodvisna poročila, 3) izvajal naloge inšpekcijskega nadzora, 4) zagotavljal neodvisno pomoč diskriminiranim osebam, 4) sodeloval v sodnih postopkih zaradi diskriminacije, 5) osveščal splošno javnost, 6) spremljal stanje na področju diskriminacije, 7) predlagal sprejetje posebnih ukrepov za izboljšanje položaja diskriminiranih oseb in 8) izvajal še druge naloge. Zagovornik se trenutno sooča z zaostankom 200 primerov, ki jih je prevzel ob nastopu funkcije, vsak dan pa prejema nove pritožbe zaradi diskriminacije.

Naj spomnimo, da je zagovornik pristojen za diskriminacijo na podlagi vseh možnih osebnih okoliščin, zlasti pa glede na spol, narodnost, raso ali etnično poreklo, jezik, vero ali prepričanje, invalidnost, starost, spolno usmerjenost, spolno identiteto in spolni izraz, družbeni položaj, premoženjsko stanje, izobrazbo ali katero koli drugo osebno okoliščino. Pristojen je za vsa področja življenja, na katerih lahko pride do diskriminacije, tako v javnem kot zasebnem sektorju. Vsakomur je jasno, da teh nalog s tremi ali štirimi zaposlenimi niti približno ni mogoče izvajati. Informacijski pooblaščenec, ki ravno tako kot Zagovornik načela enakosti deluje kot samostojen in neodvisen državni organ in združuje dostop do informacij javnega značaja in varstvo osebnih podatkov, zaposluje 32 oseb in mu je namenjen proračun v višini 1,4 mio evrov.

Za izvajanje vseh navedenih nalog na osnovni ravni bi Zagovornik po naši oceni potreboval vsaj štirikrat več zaposlenih in ustrezno višja sredstva.

Nujno pa potrebuje tudi osnovne pogoje za delo, zlasti ustrezne prostore, ki bodo ustrezno informacijsko podprti. Zagovornik po naših informacijah trenutno deluje v prostorih, ki so očitno zdravstveno neprimerni za delo. Gre za dve pisarni v prostorih stavbe na Kotnikovi 28, kjer deluje Ministrstvo za delo. Pisarne so bile pred tem večinoma prazne, saj so se uslužbenci, ki so jih v preteklosti uporabljali, pritoževali zaradi zdravstvenih težav (pekoče
bolečine v dihalih zaradi kemikalij). Zagovornik drugih prostorov ne more najeti, ker mu proračun, s katerim razpolaga, tega ne omogoča. Če bi druge prostore najel, mu zaradi visokih najemnin ne bi ostalo dovolj sredstev za druge materialne stroške.

Želimo opozoriti, da se je Republika Slovenija k ustanovitvi Zagovornika in k zagotovitvi pogojev za njegovo delovanje zavezala sama s tem, ko je postala članica Evropske unije. Ustanovitev takega organa ji namreč nalaga Direktiva Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost. Ta direktiva v 13. členu določa, da morajo države članice ustanoviti organ za spodbujanje enakega obravnavanja. Opozarjamo, da zgolj ustanovitev organa, brez zagotavljanja ustreznih pogojev za delo, ni skladna z direktivo.

Ozadje: Slovenija ima sicer na področju ustanovitve tega organa težave že od samega začetka. Leta 2005 je namreč za namen izpolnitve zahtev iz omenjene direktive za zagovornika oziroma zagovornico imenovala eno javno uslužbenko, čeprav direktiva izrecno zahteva, da mora naloge tega organa izvajati organ ali del organa, ki je pristojen za varstvo človekovih pravic. Evropska komisija se je zaradi neaktivnosti Slovenije na tem področju po več poslanih uradnih opominih odločila zoper našo državo sprožiti tudi formalen postopek zaradi kršitve prava EU (infringement procedure). Šele takrat so opozorila zalegla vsaj toliko, da je bil leta 2016 z zakonom ustanovljen Zagovornik kot nov samostojen organ, sedaj pa so spet težave pri zagotavljanju pogojev za njegovo delovanje. Zdi se, kot da je Vlada ta organ ustanovila s figo v žepu, saj pogojev za njegovo dejansko delovanje ne zagotavlja.

Varstvo pred diskriminacijo je pomembno za vse prebivalke in prebivalce Slovenije, saj se vsakdo lahko znajde v položaju, ko je diskriminiran zaradi katere od svojih osebnih okoliščin – bodisi zaradi starosti, spola, invalidnosti, narodnosti, veroizpovedi, zdravstvenega stanja, spolne usmerjenosti. Zato predsednika Vlade pozivamo, naj Zagovornika, evropsko direktivo, opomine Evropske komisije in ta poziv vzame resno ter zagotovi pogoje za njegovo delo.

KONTAKT ZA IZJAVE:
Katarina Bervar Sternad, Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC

PODPISNIKI_CE: Amnesty International Slovenije
Človekoljubno dobrodelno društvo UP Jesenice
Črt Poglajen, urednik portala Skozi oči prekariata
dr. Alenka Švab
dr. Ljubica Marjanovič Umek
dr. Mojca Kovač Šebart
dr. Tanja Rener
dr. Vesna Leskošek
Društvo DIH – Enakopravni pod mavrico
Društvo Informacijski center Legebitra
Društvo Škuc
Društvo za nenasilno komunikacijo
Društvo za osveščanje in varstvo – center antidiskriminacije – OVCA
Humanitas – Društvo za človekove pravice in človeku prijazne dejavnosti
Mirovni inštitut
Pravno informacijski center nevladnih organizacij – PIC
Sekcija ŠKUC-LL
Slovenska filantropija
Društvo za uveljavljanje enakosti in pluralnosti Vita Activa
Zavod KROG
Zavod Tri
Zavod za kulturo raznolikosti Open
Združenje Ju3 - Forum za enakopraven razvoj


torek, 28. februar 2017

CIMOS NI BIL PRODAN – PRIČAKOVANO

Cimos ni bil prodan, vse po pričakovanjih. Včeraj sem po dolgem času nekaj časa poslušal Dnevnik na RTV SLO preko računalnika, ker TV nimam. Nisem dolgo zdržal, jasno pa mi je bilo naslednje:

  • Minister Počivalšek ni ponudil odstopne izjave.
  •  Odgovorni v DUTB in SDH ostajajo na svojih mestih, predvsem pa včeraj niso dali nobene izjave. Nobene!
  •  Sindikati so tiho. Kje so napovedi demonstracij, shodov za delavske pravice?
  •  Zgodba se bo odvijala v nedogled kot Mura, paraziti so lačni.
  •  RTV SLO »prenese vse«, kar vlada pripravi. Če bi režimski možje (predsednik vlade, ustrezni ministri in osebe v ozadju) rekli, da bi Cimosu najbolj koristil potres, ki bi ga zrušil z delavci vred do tal, bi na RTV SLO objavili, da bi bilo za rešitev Cimsoa najbolj socialno pravično, da bi ga potres zrušil do tal, pri čemer bi bilo iz vidika trajnostnega razvoja in medčloveške solidarnosti najbolje, da bi vsi delavci pri tem izgubili življenja.

 
Paraziti ne bodo izpustili Cimosa iz dokler imajo nas - davkoplačevalce

Iskreno povedano pa v tem klasično slovensko tajkunskemu podjetju tujci niso bili resnična opcija, torej persone non grate. Nič skrbeti, Cimos bomo »rešili« z davkoplačevalskim denarjem, na pomoč bodo priskočili sindikalisti, povedali bodo, da gre za plače in pravice delavce, morda bo še kakšen ugledni profesor iz Mencingerjeve podružnice vlade EIPF napisal kakšno študijo, da bodo upravičili dokapitalizacijo z davkoplačevalskim denarjem. In naslednjo in še eno… 

DELO - Najbolj bran časopis na svetu glede na število prebivalcev države – FAKE NEWS?

Delo bere več kot 1,2 milijona Slovencev

Uredniki Delovih medijev sporočajo, da stojijo za svojimi besedami, zato jim vsak teden zaupa več kot 1,2 milijona Slovencev. Verjetno ste opazili ta ponavljajoči se oglas v časniku Delo in vseh njegovih prilogah, poleg je priložena slika Alija Žerdina, ki naj bi poosebljal nepristransko in kakovostno novinarstvo. Slovenija ima po podatkih SURS 2.064.241 prebivalcev, 15 % je mlajših od 14 let (te verjetno ne berejo dnevnega časopisja). Torej lahko sklepamo, da gre za najbolj bran časopis na svetu glede na število prebivalcev države.



Poleg objave o branosti in slike Žerdina na spletnih različicah lahko preberemo še tole, dobesedno navajam:

»V medijski hiši Delo smo lansirali korporativno oglasno kampanjo, s katero uredniki Delovih medijev sporočajo, da stojijo za svojimi besedami. Družba Delo s kampanjo lovi duha časa, ko postaja vse bolj pomembno razlikovanje med resničnimi, lažnimi in napačnimi novicami. V razmerah, v katerih nam novice krojijo družbena omrežja oz. računalniški algoritmi, ni več samoumevno vse, kar preberemo.

Zato uredniki in novinarji medijske hiše Delo skrbijo, da so njihove objavljene zgodbe resnične, in ne bežijo pred odgovornostjo do svojih bralcev niti do oseb, o katerih pišejo. To je glavni razlog, da jim v teh časih zaupa več kot 1,2 milijona bralcev.

Sporočilo o številu bralcev v Delovi kampanji temelji na analizi zadnje dostopnih podatkov Ipsos Mediapulsa 2016 in MOSS 2016, ki jasno kažejo, da je skupno število ljudi, ki jih tedensko dosežejo z Delovimi tiskanimi in digitalnimi mediji, več kot 1,2 milijona.


S kampanjo Delo odpira tudi razpravo o tem, kakšna je vloga medijev v sedanjih razmerah in kako naj se mediji odzovejo na poplavo laži in alternativnih dejstev na internetu in družabnih omrežjih

Alternativna dejstva?

Zanimiv izraz so uporabili v Delovi službi za odnosih z javnostmi - alternativna dejstva. Kaj je sploh to? O branosti in vseh navedbah o kkavosti pa si lahko mnenje ustvariti sami. Delo je imelo konec leta 2016 tiskane naklade 34.162, prodane 28.557. Ko razmišljate, imejte v mislih obraz levičarskega aktivista Boštjana Videmška, ki vas gleda iz prve strani Dela in Delove Sobotne priloge. 

ponedeljek, 27. februar 2017

POGUMNI ŠVEDSKI POLICIST PROTI POLITIČNI KOREKTNOSTI, KUGI 21 STOLETJA

Pogumni švedski policist je po poročanju angleškega TheTimes v članku Swedishpoliceman pins violent crime on migrants (26. 2. 2017) spregovoril na glas o migrantskem kriminalu na Švedskem, o katerem švedski mainstream mediji in politiki molčijo. Na Švedskem poteka stroga cenzura, govoriti o kriminalu migrantov je prepovedano, ne obstaja.
 
Springare, 61 za The Sunday: “The highest and most extreme violence — rapes and shooting — is very dominated by criminal immigrants … This is a different criminality that is tougher and rawer. It is not what we would call ordinary Swedish crime.”
V svoji izjavah 61-letni veteranski detektiv Peter Springare opiše neuspelo integracijo migrantov (prosilcev za azil) obtožuje politike mižanja na obe očesi v povezavi z brutalnimi zločini, ki jih izvajajo prosilci za azil na Švedskem. Močno kritizira molčanje o etnični pripadnosti povzročiteljev nasilnih zločinov, pove namreč, da pri najbolj krutih in ekstremnih kaznivih dejanji (posilstva in uboji s strelskim orožjem) prevladujejo migranti. Gre za veliko bolj surove oblike kriminala, kot je jih Švedska poznala do sedaj.
 
Dominantni množini mediji ponavljajo, da nasilje prosilcev za azil ne obstaja. Izbirajo drugo možnost, politično korektnost.

Policist iz Örebra je hkrati pojasnil, da migranti lažejo o izvorni državi iz katere prihajajo, kar ni težko, saj jih več kot polovica nima veljavnih osebnih dokumentov. Državno tožilstvo ga je sprva želelo tožiti zaradi spodbujanja rasizma, vendar je kasneje obtožnice zavrglo. Priznal je tudi, da se počasi bliža njegova upokojitev, zato se je sploh upal na glas govoriti o teh težavah, sicer bi bilo zaradi politične korektnosti njegovo delovno mesto ogroženo… 

ponedeljek, 20. februar 2017

KAKO IZGLEDA RESNIČNI FEMINIZEM?

Klobuki p_ _ _ e

V zadnjem času smo videli neverjetno ekspanzijo javnih feminističnih manifestacij, osebe so se množično oblačile v kostume, ki so imitirali vagine, klobuke v obliki vagin, ženske v ZDA in EU so iz protesta (proti Trumpu ?) oblekle hidžab. Kot nekakšen izraz solidarnosti z zatiranimi ženskami. Pomislil bi sicer, da so ženske, ki nosijo hidžab zatirane in prisiljene v to, ampak levičarski mediji in think tanki menijo obratno, da je to znak svobode, in ker je večina svetovnih medijev levičarskih, ženske iz solidarnosti nosijo simbole zatiranja. Mimo grede tudi marsikdo dobro zasluži pri tem (prodaja klobučkov in kap,...). 



Kostumi vagine, pussy hats, muslimanska pokrivala  - medijsko zrežiran boj žensk proti samemu sebi?


Pravi feminizem


V Iranu je po poročanju dailywire potekala ženska šahovska olimpijada. Šihistke Carolina Lujan, Nazi Paikidze-Barnes, Irina Krush and Mariya Muzychuk so bojkotirale teheransko olimpijado zaradi obveznega nošenja naglavnih pokrival. Mnogo iranskih žensk namreč ne nosi pokrivala, torej ne gre za sestavino iranskega kulturnega vedenja. Zanimivo je, da ženske, ki so največ naredile za enakopravnost žensk tega ne poudarjajo, se nimajo za femnistke in emancipirane ženske (podjetnice in seveda ne moremo mimo Meggie  Thatcher). Mar ne gre tukaj za resnični boj za ženske pravice? Aplavz šahistkam! 

Šahistka Nazi Paikidze-Barnes

torek, 14. februar 2017

KO POLITIČNA KOREKTNOST »ZAHODNEGA SVETA« PRESTOPI VSAKRŠNO MEJO RAZUMA IN POSTANE NESTRPNOST, NETFLIX NAPOVE POLITIČNO KOREKTNO SERIJO DEAR WHITE PEOPLE

Politična korektnost

Politična korektnost »zahodnega sveta« je že zdavnaj prestopila mejo razuma, nekaj primerov:
·        Oseba A ženskega spola se evidentno zlaže, Oseba B moškega spola ji pove, da ne govori resnice – torej je oseba B šovinist, oseba A, ki laže, pa žrtev.
·        Cigan A fizično napade osebo B. Oseba B javno pove, da jo je cigan udaril – torej je oseba B rasist, oseba A, ki je nasilna brez razloga, pa žrtev diskriminacije, saj gre za pripadnika romske manjšine.
·        Migrant A ukrade kolo osebi B. oseba B javno pove, da ji je cigan ukradel kolo – torej je oseba B ksenofob, oseba A, ki krade, pa žrtev diskriminacije, saj so migranti ranljiva skupina.

Našteval bi lahko še ve nedogled… dejstvo je, da govoriti naglas in konkretno o stvareh, čeprav brez žaljivega tona, danes ni več sprejemljivo. Množični mediji so cepljeni s politično korektnostjo in napisati, da je Afroameričan storil kaznivo dejanje, ni sprejemljivo, čeprav je to sodno dokazano dejstvo. Kam smo prišli? Prišli smo v svet samocenzure in avtodestruktivnega vedenja. Evropa je postala multikulti kloaka socialnega turizma. Na Yotube so zbrisani vsi posneti v nemškem jeziku, kjer je posnetega karkoli negativnega, četudi resničnega o migrantih, na spletu se vidi naslov in »predslika« posnetka, ko klikneš na želeni posnetek, se pojavi ikona rdečega žalostnega smeška in napisa, da je bil posnetek odstranjen. Ostajajo pa vsi posnetki levičarskih nestrpnežev s transparenti »migrants welcome«. V šoli evropski otroci jedo ḥalāl hrano, ker so starši politično korektni.

Netflix napove politično korektno serijo Dear white people in postavi rekord v negativnih všečkih
Stanje všečkov 14. 2. 2017


Bežno spremljam Twittosfero… navadni državljani imajo dovolj politične korektnosti. Netflix napove politično korektno serijo Dear white people in postavi absolutni rekord v negativnih všečkih (99,9 %), saj je infantilna oddaja jasno pokaže rastiščne tendence, diskriminacijo belcev in zaničevanje belcev. 

Stanje všečkov pred "redakcijo" 8. 2. 2017

Ne vem točno kaj se je zgodilo, ampak možnosti sta dve, ali je Netflix zaradi uničujoče kritike umaknil promo filmček ali pa mu je Yotube izbrisal negativne všečke, kar je razvidno iz preloženih slik. Vsekakor dobra šola za Netflix, ki sledi mainsteramovski levičarsko nestrpni politiki, saj ljudje množično odpovedujejo naročnino na Netflix in svoje odpovedi javno objavljajo na dr. omrežjih. 

Avtor oddaje je sprva v svojih čivkih ponosen na svoj infantilni zvarek, a se njegova levičarska nestrpnost in netolerantnost močno stopnjujeta, levičarji namreč nikoli ne znajo sprejeti poraza, ker demokracije in tržnih zakonitosti ne sprejemajo. 



četrtek, 09. februar 2017

ŠTUDIJA NEMŠKEGA ZVEZNEGA URADA ZA ZAŠČITO USTAVE: 92 % SKRAJNIH LEVIČARJEV (GIBANJE ANTIFA,…) ŽIVI ŠE PRI MAMICI

Hotel mama za ninje

Nemški Zvezni urad za zaščito ustave (Bundesamt für Verfassungsschutz - BfV) je izdelal študijo, ki je pokazala, da 92 % skrajnih levičarjev (gibanje AntiFa, absolventi »gender studies«…) živi še pri mamici. Povzetek je objavil tudi tabloid Bild.



Kdo ali kaj je bil predmet raziskave?

Govorimo o levo usmerjenih aktivistih, ki so praviloma zamaskirani v črne obleke, vidne so zgolj oči, v rokah imajo količke ali podobno hladno orožje, uničujejo privatno in javno lastnino (levičarski grafiti »vsi na Filofaks« na spomeniško zaščitenih objektih, zažigajo avtomobile naključnih lastnikov, razbijajo inventar javnih in privatnih poslopij in skupinsko fizično obračunavajo s številčno manjšimi skupinami ali posamezniki). Številni med njimi nosijo komunistične simbole (zvezde, zastave nekdanjih in trenutnih totalitarnih socialističnih režimov) in transparente proti zunanjim sovražnikom, npr. neoliberlizmu – karkoli že to je, kapitalizmu, trgu, konkurence, svobodi ter pro-muslimansko usmerjene transparente, pogosto tudi v arabščini, a hkrati paradoksalno tudi feministične in pro-LGBT usmerjene, zagovarjajo nekontrolirane migracije in socialni turizem.

Rezultati študije

Levica se »krepi«, število levičarskih nasilnih napadov narašča, v obdobju med letoma 2009 in 2013 je policija beležila 1523 primerov, medtem ko jih je bilo v obdobju od 2003 do 2008 pol manj. Večina politično motiviranih napadov prihaja iz levičarske scene. Vprašanje je kakšno je stanje v letih 2014-danes?

Študija je pokazala naslednje:
povprečni levičarski storilec kaznivega dejanja je moškega spola, star od 21 do 24 let, brezposeln, srednje izobrazbe, 92 % jih živi še pri mamici (kar ni značilno za nemško populacijo tako kot npr. za slovensko).
 
Nemško Antifa gibanje, 92 % po maškaradi domov k mamici na Kinder čokoladko 
Bolj podrobno:
 med 873 delinkventi je bilo 84 % moških, 72 % starih od 18 do 29 let,
 devet od desetih je samskih,
 34 % jih je imelo srednjo izobrazbo, 29 % maturo, vsak tretji je bil brezposeln,
 eden od desetih je zagrešil več kot eno kaznivo dejanje.

Povzročeni prekrški:
 95 % nasilnih primerov: motenje posesti, telesne poškodbe, požigi, nespoštovanje (navodil) uradnih oseb,
 več kot polovico dejanj so izvedli med demonstracijami,
 med letoma 2009 in 2013 so levičarji izvedli 13 poskusov umora.

Žrtve:
 902 dejanji (59 %) proti fizičnim osebam, štiri od petih proti policistom,
 15 % proti desnim skrajnežem,
 pri materialnih prekrških prevladujejo požigi osebnih vozil (62 %). 58 je bilo požigov policijskih vozil.

Slovensko gibanje Antifa

Slovenski policiji se ne zdi sporno, da se udeležujejo demonstracij zamaskirani ter oboroženi s hladnim orožjem



Protesti v podporo socialnemu turizmu migrantov leta 2016 v Ljubljani; vidni tudi obrazi pripadnikov političnih strank 

Zanimivo bi bilo narediti raziskavo med slovenskimi levičarskimi aktivisti. 

sreda, 08. februar 2017

TA PREŠJERNOV LUBI DAN - V SPOMIN PARALELNEGA UNIVERZUMA MÖDERNDORFERJEVEGA VINKA

Žalostno komú neznan je Möderndorferjevega Vinka govor na svitlo dan ob Prešjeronovem dnevu, prazniku kulture slovenske, k'teri bo še nekaj časa odmeval v glavi moji, zakaj lubi kulturnik živi v isti državi Sloveniji kot jaz, a njegov svet umetnika je drugač'n, grd in popač'n.

V RS imamo javno zdravje, torej zdravje ni tržno blago, ampak imamo eno monopilistično zavarovalnico, kar pomeni, da trga v osnovnem zdravstvenem zavarovanju ni. Möderndorferjev Vinko zavarovanja urejenega nima, ne živi v Beli Lublani, kjer imamo ravno tako monopolista na pogrebnem trgu:

“V svetu položnic in brezsramnega kapitala, kjer se plača vse, kjer so na tako imenovanem svobodnem trgu celo zdravje in pogrebi, je takšna notranja nuja (umetnikov) izjemno idealistična zadeva. S (prešernovsko) čisto zarjo in roso trave se pač ne dá plačati ne vrtca ne elektrike.”

Primerljivo z drugimi državami EU Slovenija (Velika Britanija,…) namenja relativno velik delež subvencioniranju plač umetnikov in umetniški predstav in ostalih artefaktov, a Vinko…:

“Slovenska umetnost ne more preživeti sama na tako imenovanem svobodnem kapitalističnem trgu. Nikoli ne bo dobičkonosno podjetje. Takšna je pač usoda majhnih narodov. Edino pravo bogastvo takšnih narodov je umetnost. Pravzaprav, če smo iskreni, je umetnost še edina reč v tej deželi, ki je še zares naša. Vse ostalo se izgublja v nič.”

In nato razloži, da pomeni odločiti se za lagodno življenje umetnika, kjer ti država plačuje prispevke, pomeni biti etičen in kulturen, drugi neetični in nekultruni državljani pa naj kopljejo jarke, čistijo sanitarije, prodajajo čevlje, gojijo zelenjavo in delajo izpuhe:

“Da pa se vse to ne bi zgodilo, je nujno, da se slovenska politika začne zavedati pomembnosti, ki jo ima umetnost pri tako majhnem narodu, in jo začne tudi obravnavati resno, kot eno najpomembnejših poroštev narodovega preživetja. Ni vse denar. Ni vse poslušnost in uslužnost do velikih in močnih. Nekaj velja tudi pokončna, samozavestna, kulturna in etična drža. Pri tem vam lahko pomaga umetnost. Umetnost ne postavlja zidov, umetnost jih ruši. Umetnost in kultura sta namreč globoko etični. Če si kulturen, si tudi etičen. Tako preprosto je to.”
 
V Arabje pušavi se Vinko Möderndorfer rodi; v odljudni gošavi sam zase živi.

                V SPOMIN MÖDERNDORFERJEVEGA VINKA

V Arabje pušavi
se Vinko rodi;
v odljudni gošavi
sam zase živi.

Je postelja sestríca,
mu zofa je brat;
ni dano njemu
si delo zbrat.

Zanj delo ne mara,
in on ne zanj;
v samoti se stara,
mu leta tekó.

in mirno počiva
neutruden vse dni,
se ubada, se upira,
zase le skrbi.

Ven plane 'z plamena,
s svetlobo obdan,
slovéčga imena
tič Fenis na dan.

Tak pevec se trudi,
samoten živi,
se v slavi, ko zgrudi
ga denar prerodi,
Bog ga obvar!

petek, 03. februar 2017

DIMNA BOMBICA - PREDSEDNIK VLADE CERAR IN PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBOR BRGLEZ V KONFLIKTU, ZA DIMNO ZAVESO KOLAR-CELAČEVA IZPELJUJE »ZDRAVSTVENO REFORMO«

Ob 19:00 sem na režimski RTV SLO 1 danes in 31. 1. 2017 poslušal »dnevno-informativni program«. 31. 1. 2017 me je v omenjeni oddaji zmotilo, ker je bil velik del oddaje posvečen poledici in posledicam poledice in izredno nizek del oddaje dnevni slovenski politiki in protitrumpovski propagandi. Vedel sem, da nekaj ni v redu, da se nekaj pripravlja v ozadju. Ker je poledica hitro minila, sta se predsednik vlade Cerar (SMC) in predsednik državnega zbor Brglez (SMC) sporekla zaradi glasovanja o Zakonu o vsiljivcih migrantih, namreč Brglez je glasoval drugače kot preostali del SMC. Seveda so v »dnevno- informativnemu programu« poudarili, da se omenjena tovariša še pogovarjata in iščeta rešitve (ne jamrata).
 
Čakalne vrste? Da, pomembno je ohraniti solidarnost. 

Stvar je prozorna, vse oči so uprte v rokoborbo Brgleza in Cerarja, med spopadom dvigata gost dim, da lahko ministrica za zdravje vsili svojo »zdravstveno reformo«, za katero zlobni neoliberalni jeziki brez socialnega čuta pravijo, da bomo zgolj prisilno več plačevali (popolni monopol ZZZRS) in dobili za ta denar manj storitev. Poleg tega se vse anomalije v zdravstvu (korupcija, preplačevanje izdelkov in storitev ter neplačevanje zdravstvenega osebja po učinkovitosti) pometa pod preprogo. 

petek, 27. januar 2017

ŠALA MESECA JANUARJA 2017

Nekateri imajo res smisel za črni humor…

IZJAVA MESCA JANUARJA 2017: POSLOVNI MODEL DRŽAVE, KI SMO GA ZASTAVILI, NAS BO PRIPELJAL V BANKROT, JE PREPRIČAN ALEKS JAKULIN, DOKTOR RAČUNALNIŠTVA, NEKDANJI PROFESOR NA UNIVERZI COLUMBIA, DANES PA PODJETNIK V ZDA: »SLOVENIJA SI JE ZASTAVILA SOCIALNO DRŽAVO KOT MODEL IN TA SOCIALNA DRŽAVA BO SLOVENIJO PRIPELJALA DO BANKROTA.«

Na portalu Siol.net, je bil 3. 1. 2017 objavljen zanimiv intervju z mednarodno uspešnim znanstvenikom in podjetnikom Aleksom Jakulinom, ki je pred neugodnim poslovnim in družbenim okoljem emigriral v ZDA. Razmišljati bi morali o resni spremembi sistema, je prepričan: ob tem našteva neprijazne davke, katastrofalno nizko rodnost, selitev najsposobnejših Slovencev v tujino, življenje nad lastnimi zmožnostmi in nezmožnost z dialogom najti dobre rešitve.

»Slovenija si je zastavila socialno državo kot model in ta socialna država bo Slovenijo pripeljala do bankrota. Ampak skoraj vse stranke bodo rekle, da bodo še naprej skrbele za socialno državo. Nihče tega ne daje pod vprašaj … V Sloveniji velja mentaliteta socialne države. To je neka dogma. Te dogme se ne daje pod vprašaj. Ker se te dogme ne daje pod vprašaj, tonemo. Lahko se imamo strašno fino, boljše živimo, ampak vedno manj nas bo.«

Poglejmo si še nekaj za naše družbeno in mentalno okolje heretično zanimivih odlomkov iz intervjuja. Komentarji niso potrebni.

O sebi
»Dosti neplačanih ur dela je za mano. Od desetega leta sem dajal na stran denar, da bom enkrat odprl podjetje. Nisem hodil na dopuste, nikoli si nisem kupil novih smuči, nikoli si nisem kupil novega avta, vse življenje živim skromno, da lahko zdaj nekaj ustvarim

O Sloveniji
" Koliko je Slovenija vložila v univerzitetno izobraževanje, na koncu imamo pa še vedno visoko brezposelnost mladih. Slovenci še vedno zaupamo akademikom, dosti teh pa ne skrbi nujno za družbo, ki jih hrani, ampak predvsem za lastne znanstvene kariere. Tukaj mora biti neka recipročnost. Če slovenska družba skrbi za akademike, morajo ti tudi skrbeti za prihodnost slovenske družbe. Ne samo za svojo stroko.«

»Koliko univerzitetno izobraženih ljudi pa v družbi sploh potrebujemo? Ne potrebuješ fakultete in univerzitetne izobrazbe, da si dober kuharski mojster ali odličen zidar. Pa vendarle ljudje želimo dobro jesti in živeti v dobro zgrajeni hiši. Politika je pretiravala z visokim izobraževanjem.«

»Država bi rada čim več stvari ponudila državljanom, a nekdo mora to plačati. In več lahko ponudiš, če zvišaš davke, ampak potem podjetja nimajo več denarja, da bi vlagala. Tisti denar, ki bi sicer šel v naložbe, gre za davke. Namesto da bi ljudje več delali, gredo ljudje raje na dopust, ker bi po progresivni obdavčitvi itak večina zaslužka šla državi. Tisti, ki so posebej dobro kvalificirani in radi delajo, odhajajo drugam, tja, kjer bodo plačevali nižje davke. Tako odhajajo ravno tisti ljudje, ki bi družbi dodajali največ vrednosti. Razmišljati bi morali, kako doseči, da se bomo čim prej vrnili, da se nas bo čim več vrnilo. In da pridejo taki tujci, ki bodo dodali vrednost družbi – in ne samo izkoriščali storitve socialne države.«

»Slovenija si je zastavila socialno državo kot model in ta socialna država bo Slovenijo pripeljala do bankrota. Ampak skoraj vse stranke bodo rekle, da bodo še naprej skrbele za socialno državo. Nihče tega ne daje pod vprašaj. Vsa Evropa tega ne daje pod vprašaj. Zato se je zgodil brexit in se bo kmalu zgodil še kak: bogatejše države preprosto ne bodo hotele financirati socialne države v revnejših članicah. Če izgubljamo 40 odstotkov prebivalstva v eni generaciji, potem mislim, da bi bilo treba o tem resno razmišljati. Če imamo tako visoko brezposelnost mladih, potem je treba to resno jemati. Če najuspešnejša slovenska podjetja niso več slovenska, ampak tuja, bi morali to resno jemati. Osnovna napaka je bila narejena takrat, ko se je Slovenija odločila, da bo kopirala zakone od Nemcev, namesto da bi jih kopirala od Luksemburga. Ni dovolj bogata, da bi imela takšno kompleksno birokracijo, kot jo ima Nemčija, niti nemške kulture. In to vodi v predrago državo, nepotizem in mehko korupcijo. Slej ko prej bo zmanjkalo ljudi ali denarja ali pa obojega. V Sloveniji velja mentaliteta socialne države. To je neka dogma. Te dogme se ne daje pod vprašaj. Ker se te dogme ne daje pod vprašaj, tonemo. Lahko se imamo strašno fino, boljše živimo, ampak vedno manj nas bo.«

»Če pogledamo, kakšno je stanje v Estoniji ter kakšno je v Sloveniji zdaj in kako je bilo pred 25 leti, mislim, da bi lahko bilo dosti dosti bolje. Glede na to, koliko slabše je bilo v Estoniji in da so zdaj izenačeni, če ne celo na boljšem, pomeni, da nismo izkoristili možnosti, ki smo jih imeli. Imeli smo boljše izhodišče kot Estonija, Češka, Poljska, a tega izhodišča nismo oplemenitili. Da ne govorim o tem, da ima Poljska normalno nataliteto in tam ne izgubljajo ljudi.«

»Da se trenutno država financira s tem, da odprodaja podjetja, ki so jih gradile prejšnje generacije. Pa ni težava to, da jih prodaja – težava je, da se ta denar porablja in ne investira.

Zakaj bi neka ekipa odprla podjetje v Sloveniji, če ga lahko v Luksemburgu ali v Angliji? Anglija zagotavlja relativno velik trg, angleški jezik in urejeno zakonodajo, Luksemburg pa preprosto zakonodajo, nizke davke in večjezično delovno silo. Kaj ponuja Slovenija, česar druge države nimajo?«

Dr. Aleks Jakulin: »V Sloveniji velja mentaliteta socialne države. To je neka dogma. Te dogme se ne daje pod vprašaj. Ker se te dogme ne daje pod vprašaj, tonemo. Lahko se imamo strašno fino, boljše živimo, ampak vedno manj nas bo


O ZDA
»Namesto da bi se zdravniki ukvarjali z zdravstvenim stanjem ljudi, se ukvarjajo predvsem z lastnim finančnim stanjem, medicinski lobi pa preprečuje vstop konkurence v zdravstveni sistem. Ameriško zdravstvo je izredno drago glede na rezultate. Ljudje ogromno plačujejo in obenem so slabega zdravja. ObamaCare je, namesto da bi rešil problem draginje ameriškega zdravstva in nepotrebnih intervencij, rajši zaščitil in razširil obstoječi sistem. Zato ga ljudje ne marajo. Obama in demokrati so s tem zgubili kredibilnost. Ker je to sistem, ki ne deluje. Tudi veliko demokratov ne mara ObamaCara, ker je kompleksen, drag in ne deluje. To bi se lahko na več načinov bolje rešilo.«

»V Ameriki se dogaja razkroj družbe med levičarji in desničarji, ki med sabo niso več sposobni komunicirati. To se stopnjuje. Dejansko se da videti trende. Tipično takšne situacije vodijo v državljanske vojne. V ZDA se dogaja sortiranje prebivalstva. Tisti bolj levo usmerjeni bodo šli v leva okolja, v San Francisco, New York, Washington, medtem ko bodo šli desni drugam.«

O ameriških volitvah
»Trump je zanimiv fenomen, posebej zanimivo pri tem pa je, da je bila promocija Trumpa dejansko strategija demokratske stranke. Demokrati so hoteli zmagati na volitvah in njihova strategija je bila, da republikancem "pomagajo" na preliminaries (predhodnih volitvah, op. a.) z medijsko pozornostjo nominirati za kandidata ekstremista, ki ga bo potem preprosto premagati na glavnih volitvah. To jim je uspelo. Potem pa je ta domnevni ekstremist premagal tudi njih. Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade – to se je zgodilo demokratom. S tem, ko so šli na področje neetičnega, so s tovrstnimi manipulacijami še sebe spravili iz ringa.«

»Republikancem je uspelo preživeti tako, da so dopustili radikalno spremembo vodstva. Demokrati, ki so onemogočili spremembo vodstva, pa so izpadli«