EVVIVA IL COMUNISMO E PAPA FRANCISCO JORGE MARIO BERGOGLIO

Po poročanju portala Breitbart, je Papež Frančišek v svojem nedavnem govoru v Vatikanu obsodil libertarijanizem kot nevarno in sebično doktrino, ki zanika skupno dobro.

Seveda ne gre za prvi tovrstni izpad infantilne nerazgledanosti radikalnega marksista Papeža Frančiška. Zanimivo je, da je libertarne ideje obsodil v kontekstu svoje kritike populizma, medtem ko Papeža Frančiška ves svet pozna po reprodukcijah krilatic in parol grše stranke Syriza (za podobno nerazgledane kot Papež Frančišek – gre za grško različico slovenske Združene levice). Medtem, ko je Papež Janez Pavel Drugi precej pripomogel k padcu berlinskega zidu in totalitarnih socialističnih sistemov, trenutni papež predstavlja popolno degradacijo teh prizadevanj z zavzemanjem za paternalistično družbo, v kateri država ureja in odreja vse po vrsti v posameznikovemu življenju. Hkrati gre za vidnega predstavnika kulturnega marksizma, ki temelji na socialnemu inženiringu in kulturnemu relativizmu.

CHE Papa Francisco Jorge Mario Bergoglio GUEVARA

Sta svoboda in osebna odgovornost, ki jih zagovarja libertarijanizem res sebični vrednosti ali je sebičen socializem, kjer posameznikova sposobnost in delavnost nista vrednota, temveč je vrednota pripadnost neki stranki (morda v tem kontekstu tudi cerkveni instituciji). Mar ni sebično to, da opravilno sposobni posamezniki delajo namesto drugih, ki živijo od sadov njihovega dela, torej od državnih podpor?

Marx, Stalin, Lenin, Papa Francisco Jorge Mario Bergoglio ...

Razumem, da se Papež Frančišek boji konkurence novih spletnih medijev, kjer kljub močni levičarski cenzuri počasi pronicajo tovrstne ideje. Vendar z nepoznavanjem ali namernim zavajanjem in takšnimi izjavami ne dela najboljše reklame RKC. Tako cerkvenemu občestvu prijazno predlagam, da naj Che Francisca vrnejo nazaj v meko socializma - južno Ameriko. Če bo prepotoval celo celino, bo morda celo doživel čudežno razodetje ob obisku edine kapitalistične države v J Ameriki, Chila, morda se mu bo ob povprečnemu standardu, ki ga uživajo prebivalci te države, ki je neprimerno višji od drugih držav, prikazala Marija.

KAKO VELIKA JE BILA V RESNICI SLOVENSKA BANČNA LUKNJA? – RESNICO RAZKRIVA ŠTUDIJA, KI JE … NI!

V tabloidu Delo, je družbeno-politična delavka Suzana Kos 19. 4. 2017 na prvi strani zopet izpostavila študijo ekonomista Veljka Boleta, ki je izračunal, da je bila bančna luknja predimenzionirana za več milijard evrov. Analiza makroekonomista je dokument, ki za zdaj javnosti ni dostopen, tovariš Bole pa se je odločil, da v zvezi z njim ne daje izjav.

 

Na levi strani karikature slovenskega državnega bančnega sistema je avtor pozabil narisati uglednega ekonomista, ki dela študije z vnaprej predvidenimi rezultati za vlado. 

Ker ekonomist Veljko Bole prihaja iz Mencingerjevega EIPF, ki je priznan in priljubljen po svoji konkurenčni prednosti, saj je možno proti solidnemu plačilu naročiti študije z vnaprej predvidenimi rezultati.

Javnost bi torej rada videla to spektakularno študijo, predvsem pa metodologijo, po kateri je ugledni ekonomist prišel do konkretnih številk, ki se po vseh meni znanih podatkih ne ujemajo z realnim stanjem. 

DRŽAVA MORA KUPITI POTAPLJAJOČI SE MERCATOR …. NOT!

 Nekaj preprostih misli in dejstev o Mercatorju.

Zgodovinska dejstva

·        Mercator je pred nastopom županskih funkcij vodil Zoran Janković.

·        Zoran Janković je Mercator vodil učinkovito pravijo slovenski dominantni mediji, številke kažejo drugače (dolg itd.).

·        Mercatorju je štango držala politika in umikala konkurenco (Spar), kljub temu poslovni izdii niso bili primerljivi s konkurenti v regiji.

·        Zaradi odlaganja prodaje, je vrednost delnice Mercatorja padala strmo od 221 € navzdol.

·        I. Todorić je Mercator kupil s pomočjo kreditov.

·        Nacionalnim socialistom ni uspelo obrniti zakonodajeo socialnem podjetništvu in s tem stresti davkoplačevalski denar proti vetru.

·        Davkoplačevalci smo bili za nekaj časa rešeni in smo pozdravili odpis zadolženega in nekonkurenčnega trgovca, zaposleni v Mercatorju so ostali v negotovosti.

·        Iz virov blizu Agrokorja nikoli niso pricurljale informacije, zakaj so kupili slabo podjetje, ko je bila ravno v tistem času ponudba za investitorje dovolj velika. Njihov problem, ne naš.

Ko nacionalni socialisti in pristaši samoupravnega socializma oživijo

·        Nacionalni socialisti in pristaši samoupravnega socializma bi kupili zadolženo podjetje nazaj.

·        Za to potezo bi porabili davkoplačevalski denar.

·        Mercator bi torej posredno prevzel kakšen paradržavni sklad, morda SDH, DUTB.

·        V nacionalnem interesu je imeti velikega trgovca pravijo.

·        Vedno so v ospredju delovna mesta malih ljudi, v resnici pa so v ozadju delovna mesta v upravah in nadzornih odborih, kamor kadrujejo skoraj izključno politične stranke.

·        V ozadju so seveda tudi ostali odurni paraziti prekarno zaposleni, ki bivajo v simbiozi s podjetjem (svetovalne pogodbe).

·        Torej reševali naj bi zopet partikularne interese političnih izbrancev.

Torej? Imamo politični problem trenutne vlade

·        Prodali smo podjetje, ki sodi v rang »podjetij s slabimi krediti«. Dobra novica za slovenske davkoplačevalce.

·        Torej je na mestu vprašanje zakaj kupovati gnilo jajce nazaj? In zopet isto vprašanje, ponudba je velika, obrestne mere so še vedno nizke, zakaj ne kupiti nekaj dobrega? Oz. zakaj naj bi sploh država kupovala gospodarska podjetja? Je to naloga države?

·        Ponudba trgovin je velika, tudi z več slovenskimi izdelki.

·        Kakor vem slovenske banke niso dale kreditov Todoriću. Torej je zdaj Mercator problem tujih kreditodajalcev (bank, kupcev obveznic?), ne države Slovenije.

·        Problem dobaviteljev ni problem države Slovenije. Če so dobavljali vnaprej brez plačila, so pač sklenili slabe pogodbe, delali po slabi praksi, njihova stvar.

·        Če je Agrokor goljufal pri plačilu dobaviteljev, ni rešitev nakup Mercatorja z davkoplačevalski denarjem, temveč sodišča.

·        Da Slovenci ne kupujejo slovensko, je pač težava slovenskega šolskega sistema ali kakovosti izdelkov oz. cen izdelkov. Vse kar je patriotsko in nacionalistično je v Sloveniji tabu, razen državnega lastništva podjetij in bank. Zato pa nismo Švica, kjer je odnos do domačega privzgojen, pomembna pa je tudi kakovost in zanesljivost.

·        Imamo torej politični problem trenutne vlade, ki »moralno« odgovarja za riziko izgube delovnih mest, če se tak zlom zgodi v njihovem mandatu. Vseeno je, če ima podjetje tujega lastnika. Za dober imidž v javnosti pa se hitro najde denar za dokapitalizacijo oz. v tem primeru slab nakup.