USTAJNIŠKA GIBANJA SE BORIJO ZA VEČ DRŽAVE, KAR POMENI VEČ POLITIKE V NAŠEM ŽIVLJENJU

Vstajniška gibanja se več kot očitno borijo za več države, kar pomeni več vmešavanja politike v naše življenje, politične »zahteve« pa so nedemokratične in protislovne. Poglejmo si nekaj zahtev t.i. Pomladne deklaracije in 4. »vseslovenske« vstaje. Z rdečo barvo sem poudaril »zahteve«, ki pomenijo več države, več politike, več prerazdeljevanja in manj svobode. V resnici razen zahtev po učinkovitejši pravni državi, si protestniki ne želijo sistemskih sprememb, temveč več socializma, manj svobode in več kontrole države nad našim življenjem in blaginjo. Več bencina na ogenj, čeprav na prvi pogled ne zgleda tako. 

Vstajniška gibanja v en glas: »Hočemo več vmešavanja države in politike v naše življenje«

»Vstajniki so sestavili tudi skupne politične zahteve, Pomladno deklaracijo, v kateri med drugim zahtevajo: odstop vseh v koaliciji in opoziciji, takojšnjo prekinitev varčevalnih ukrepov in novo gospodarsko politiko, ki bo zagotovila delovna mesta, dostojne plače ter socialno varnost, zaplembo premoženja tistih, ki so v zadnjih 20 letih upravljali javni denar, a ne dokažejo izvora svojega premoženja, in spremembo volilne zakonodaje z elementi neposrednega odločanja, ki bodo povečali vpliv državljanov (Vir: Delo, Prehodna vlada bo, četudi manjšinska, 11. 3. 2013, str. 1).

Rdeče pobarvano me opozarja, da slučajno ne bi kupil in seveda tudi ne bom kupil socialističnih idej vstajnikov in jih dokler ne bodo zahtevali manj politike in manj (socialne) države, ne bom podprl. Gre namreč za osebe, ki si z verbalnim onesnaževanjem želijo rezervirati čakalno mestno na sramotilnem stebru državnih parazitov. 

Čakam na ustanovitev gibanja, ki se bo borilo za več svobode in prekinitev incestnega razmerja, ki se vrti okrog državnega lastništva podjetij in bank in vmešavanja politike v pravosodje. Morda si slednjega – torej manj vmešavanja politike v pravosodje želijo tudi vstajniki.

IZJAVA MESECA FEBRUARJA 2013 – JAN PLESTENJAK KULTURNIKOM NA VSTAJI: »ODKLOPITE SE Z DUDE, FANTJE, IN PLAVAJTE«

Dolgo sem okleval pri iskanju izjava meseca februarja 2013 in se dokončno odločil. Izjava mi je takoj padla v uho in zlezla pod kožo, težava je samo v tem, ker je glasba Jana Plestenjaka zelo daleč od mojega glasbenega okusa, zato sem nekaj časa okleval.

Izjava se glasi:

"Moram reči, da me moti, ko vidim, da so zelo glasni ljudje, ki so bili vso kariero prisesani na državno dudo. Zdaj ko se ta žila oži, je pa panika." (Siol, 23. 2. 2013)

Slovenski glasbenik Jan Plestenjak kulturnikom, ki se udeležujejo »vseslovenskih ljudskih vstaj«: "Rad bi vedel, kdo so tisti, ki vodijo in koordinirajo upore, in kaj so do zdaj v življenju naredili. Moram reči, da me moti, ko vidim, da so zelo glasni ljudje, ki so bili vso kariero prisesani na državno dudo. Zdaj ko se ta žila oži, je pa panika« … Ko pa vidim na protestih ljudi, ki so s kulturnega ministrstva dobivali na leto 300.000 evrov ali več, se mi zdi pa malo neokusno in si rečem: 'Odklopite se z dude, fantje, in plavajte – naredite nekaj, kar bo ljudem všeč, da boste zaslužili. In ne igrajte velikih umetnikov, ki jih nihče ne razume, davkoplačevalci pa plačujemo.' Ko vidim na protestih takšne ljudi, me zaskrbi…«.

So lahko mislim kakšen protiargumente bom dobival po e-pošti. Da, če odklopimo dudo Koršičem, Hamotom in raznim uprizoriteljem performansov, ki so tako globoki, da jih nihče ne razume, bomo v Sloveniji lahko poslušali zgolj še turbo folk in gledali holywoodske filme, kar je gotovo absurd in za seboj nima empirične potrditve. 

"Moram reči, da me moti, ko vidim, da so zelo glasni ljudje, ki so bili vso kariero prisesani na državno dudo. Zdaj ko se ta žila oži, je pa panika."

Na podlagi argumenta iz prejšnjega odstavka bi rad še enkrat dodal, da biti kulturnik ni samostojni poklic, oziroma imajo legitimno ta status zgolj tisti, ki se lahko nasitijo brez tuje dude. Ostali pa prosim na trg in v službo. Tudi v Sloveniji imamo kakovostne umetnike, ki hodijo v službo, ko pa imajo čas se lotijo še umetniškega ustvarjanja in za čuda je kar nekaj bolj kakovostnih od tistih, ki so prisesani na tujo dudo.

ANKETA ČASOPISA DELO O ALENKI BRATUŠEK

V današnjem nerumenem časopisu Delo (1. 3. 2013) nas je zopet razveselila netendenciozna anketa.

Delova netendenciozna anketa

Poglejmo si odgovore po vrsti

1.    Je od leta 2006, torej osmo leto na zelo pomembnih političnih funkcijah v RS, torej je osem let star razmeroma nov obraz v slovenski politiki.

2.     Je ženska, ki ima svoj stil obnašanja in svoj stil oblačenja, da stilista nima, vemo vsi.

3.   Je neobremenjena s tem preteklostjo, torej s tem, da za njo stojijo Milan Kučan in ostali člani Foruma 21 in da je zamenjala že tri politične stranke (LDS, Zares in PS, imela pa je tudi odločilno vlogo pri vodenju proračuna in vplivu na (ne)privatizacijo bank v času prve Janševe vlade.

4.  Ima izkušnje na finančnem področju. Alenka Bratušek je bila na položaju generalne direktorice direktorata za proračun od 2006. Pod ministrom Andrejem Bajukom leta 2006 je bila še močna konjunktura in velika gospodarska rast in takrat je vedela, da ne sme delati na tem, da bi drastično zmanjšali javno porabo in ustvarili proračunske presežke za čas po konjunkturi. Magistra je vedela kaj je prav in prepričala v to še Bajuka tudi, da je greh prodati NLB sovražnim tujcem. Ves čas je zagovarjala ideje Jožeta Mencingerja, kar je edini obstoječi in pravilni razvojni model RS. Skupaj z »ministrom» Francijem Križaničem sta vodila naprej enako ekspanzivno proračunsko politiko, saj je edina prava pot, da v času padca konjunkture država ne dela na zmanjšanju primanjkljaja, dosegla sta celo zavidljivo številko proračunskega primanjkljaja v višini 6,4 % BDP. Seveda Jože Mencinger in magistra z vodenjem ekonomske politike nimata nobenega vpliva na ceno zadolževanje Slovenije. In Janez Šušteršič (slaba banka, varčevanje, napoved privatizacije) je s tem, da je iz 7 % obvezničinih obresti, dvignil zaupanje posojilodajalcev in močno zbil ceno, popolnoma nesprejemljivo grešil temeljna načela vodenja fiskalne politike, ki jih je zapovedal Edvard Kardelj. 

5.  Prihaja iz liberalne stranke, ki nasprotuje liberalizaciji gospodarstva in ostalih ključnih segmentov družbe. Je pa stranka liberalna do homoerotičnih prebivalcev RS, namreč z davkoplačevalskim in javnim občinskim denarjem podpira njihove shode, da na njih člani stranke zvesto nabirajo volilne točke. 

Dodajam še možnost številka 6:

6. Ima zavidljive akademske reference. Da je njen Magisterij plagiat, je zlobno natolcevanje, da ne zna seštevati do 100 ravno tako, da ne pozna procentnega računa enako, da ne pozna deljenja enako, da ne pozna računanja povprečij enako, da ne pozna slovenskega pravopisa in slovnice enako, da ne pozna družboslovne raziskovalne metodologije enako, da ne zna akademsko citirati v besedilu enako, da ne zna akademsko citirati na koncu besedila enako in da je citirala iz rumenih časopisov enako. 34 virov je za akademsko zaključno delo osme stopnje ustrezna količina virov, dva tuja vira zadostujeta.

Alenka Bratušek zažiga na vseh področjih

Prav je, da ni tudi možnosti številka 7, ki bi se glasila: A. Bratušek mi ni všeč, ker ima izredno slabe reference iz prakse (vodenje proračuna) in akademskega področja in zagovarja zgrešeni model ksenofobnega nacionalnega interesa po Jožetu Mencingerju, ki predvideva centralno plansko gospodarstvo po sovjetskem vzoru in ohranja družbeno lastnino v rokah članov in naslednikov družbenopolitičnih delavcev komunistične partije ter s ohranja egalitarizem večine prebivalcev RS v revščini.