DIMNA BOMBICA - PREDSEDNIK VLADE CERAR IN PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBOR BRGLEZ V KONFLIKTU, ZA DIMNO ZAVESO KOLAR-CELAČEVA IZPELJUJE »ZDRAVSTVENO REFORMO«

Ob 19:00 sem na režimski RTV SLO 1 danes in 31. 1. 2017 poslušal »dnevno-informativni program«. 31. 1. 2017 me je v omenjeni oddaji zmotilo, ker je bil velik del oddaje posvečen poledici in posledicam poledice in izredno nizek del oddaje dnevni slovenski politiki in protitrumpovski propagandi. Vedel sem, da nekaj ni v redu, da se nekaj pripravlja v ozadju. Ker je poledica hitro minila, sta se predsednik vlade Cerar (SMC) in predsednik državnega zbor Brglez (SMC) sporekla zaradi glasovanja o Zakonu o vsiljivcih migrantih, namreč Brglez je glasoval drugače kot preostali del SMC. Seveda so v »dnevno- informativnemu programu« poudarili, da se omenjena tovariša še pogovarjata in iščeta rešitve (ne jamrata).

 

Čakalne vrste? Da, pomembno je ohraniti solidarnost. 

Stvar je prozorna, vse oči so uprte v rokoborbo Brgleza in Cerarja, med spopadom dvigata gost dim, da lahko ministrica za zdravje vsili svojo »zdravstveno reformo«, za katero zlobni neoliberalni jeziki brez socialnega čuta pravijo, da bomo zgolj prisilno več plačevali (popolni monopol ZZZRS) in dobili za ta denar manj storitev. Poleg tega se vse anomalije v zdravstvu (korupcija, preplačevanje izdelkov in storitev ter neplačevanje zdravstvenega osebja po učinkovitosti) pometa pod preprogo. 

ŠALA MESECA JANUARJA 2017

Nekateri imajo res smisel za črni humor…

IZJAVA MESCA JANUARJA 2017: POSLOVNI MODEL DRŽAVE, KI SMO GA ZASTAVILI, NAS BO PRIPELJAL V BANKROT, JE PREPRIČAN ALEKS JAKULIN, DOKTOR RAČUNALNIŠTVA, NEKDANJI PROFESOR NA UNIVERZI COLUMBIA, DANES PA PODJETNIK V ZDA: »SLOVENIJA SI JE ZASTAVILA SOCIALNO DRŽAVO KOT MODEL IN TA SOCIALNA DRŽAVA BO SLOVENIJO PRIPELJALA DO BANKROTA.«

Na portalu Siol.net, je bil 3. 1. 2017 objavljen zanimiv intervju z mednarodno uspešnim znanstvenikom in podjetnikom Aleksom Jakulinom, ki je pred neugodnim poslovnim in družbenim okoljem emigriral v ZDA. Razmišljati bi morali o resni spremembi sistema, je prepričan: ob tem našteva neprijazne davke, katastrofalno nizko rodnost, selitev najsposobnejših Slovencev v tujino, življenje nad lastnimi zmožnostmi in nezmožnost z dialogom najti dobre rešitve.

»Slovenija si je zastavila socialno državo kot model in ta socialna država bo Slovenijo pripeljala do bankrota. Ampak skoraj vse stranke bodo rekle, da bodo še naprej skrbele za socialno državo. Nihče tega ne daje pod vprašaj … V Sloveniji velja mentaliteta socialne države. To je neka dogma. Te dogme se ne daje pod vprašaj. Ker se te dogme ne daje pod vprašaj, tonemo. Lahko se imamo strašno fino, boljše živimo, ampak vedno manj nas bo.«

Poglejmo si še nekaj za naše družbeno in mentalno okolje heretično zanimivih odlomkov iz intervjuja. Komentarji niso potrebni.

O sebi

»Dosti neplačanih ur dela je za mano. Od desetega leta sem dajal na stran denar, da bom enkrat odprl podjetje. Nisem hodil na dopuste, nikoli si nisem kupil novih smuči, nikoli si nisem kupil novega avta, vse življenje živim skromno, da lahko zdaj nekaj ustvarim.«

O Sloveniji

" Koliko je Slovenija vložila v univerzitetno izobraževanje, na koncu imamo pa še vedno visoko brezposelnost mladih. Slovenci še vedno zaupamo akademikom, dosti teh pa ne skrbi nujno za družbo, ki jih hrani, ampak predvsem za lastne znanstvene kariere. Tukaj mora biti neka recipročnost. Če slovenska družba skrbi za akademike, morajo ti tudi skrbeti za prihodnost slovenske družbe. Ne samo za svojo stroko.«

»Koliko univerzitetno izobraženih ljudi pa v družbi sploh potrebujemo? Ne potrebuješ fakultete in univerzitetne izobrazbe, da si dober kuharski mojster ali odličen zidar. Pa vendarle ljudje želimo dobro jesti in živeti v dobro zgrajeni hiši. Politika je pretiravala z visokim izobraževanjem.«

»Država bi rada čim več stvari ponudila državljanom, a nekdo mora to plačati. In več lahko ponudiš, če zvišaš davke, ampak potem podjetja nimajo več denarja, da bi vlagala. Tisti denar, ki bi sicer šel v naložbe, gre za davke. Namesto da bi ljudje več delali, gredo ljudje raje na dopust, ker bi po progresivni obdavčitvi itak večina zaslužka šla državi. Tisti, ki so posebej dobro kvalificirani in radi delajo, odhajajo drugam, tja, kjer bodo plačevali nižje davke. Tako odhajajo ravno tisti ljudje, ki bi družbi dodajali največ vrednosti. Razmišljati bi morali, kako doseči, da se bomo čim prej vrnili, da se nas bo čim več vrnilo. In da pridejo taki tujci, ki bodo dodali vrednost družbi – in ne samo izkoriščali storitve socialne države.«

»Slovenija si je zastavila socialno državo kot model in ta socialna država bo Slovenijo pripeljala do bankrota. Ampak skoraj vse stranke bodo rekle, da bodo še naprej skrbele za socialno državo. Nihče tega ne daje pod vprašaj. Vsa Evropa tega ne daje pod vprašaj. Zato se je zgodil brexit in se bo kmalu zgodil še kak: bogatejše države preprosto ne bodo hotele financirati socialne države v revnejših članicah. Če izgubljamo 40 odstotkov prebivalstva v eni generaciji, potem mislim, da bi bilo treba o tem resno razmišljati. Če imamo tako visoko brezposelnost mladih, potem je treba to resno jemati. Če najuspešnejša slovenska podjetja niso več slovenska, ampak tuja, bi morali to resno jemati. Osnovna napaka je bila narejena takrat, ko se je Slovenija odločila, da bo kopirala zakone od Nemcev, namesto da bi jih kopirala od Luksemburga. Ni dovolj bogata, da bi imela takšno kompleksno birokracijo, kot jo ima Nemčija, niti nemške kulture. In to vodi v predrago državo, nepotizem in mehko korupcijo. Slej ko prej bo zmanjkalo ljudi ali denarja ali pa obojega. V Sloveniji velja mentaliteta socialne države. To je neka dogma. Te dogme se ne daje pod vprašaj. Ker se te dogme ne daje pod vprašaj, tonemo. Lahko se imamo strašno fino, boljše živimo, ampak vedno manj nas bo.«

»Če pogledamo, kakšno je stanje v Estoniji ter kakšno je v Sloveniji zdaj in kako je bilo pred 25 leti, mislim, da bi lahko bilo dosti dosti bolje. Glede na to, koliko slabše je bilo v Estoniji in da so zdaj izenačeni, če ne celo na boljšem, pomeni, da nismo izkoristili možnosti, ki smo jih imeli. Imeli smo boljše izhodišče kot Estonija, Češka, Poljska, a tega izhodišča nismo oplemenitili. Da ne govorim o tem, da ima Poljska normalno nataliteto in tam ne izgubljajo ljudi.«

»Da se trenutno država financira s tem, da odprodaja podjetja, ki so jih gradile prejšnje generacije. Pa ni težava to, da jih prodaja – težava je, da se ta denar porablja in ne investira.

Zakaj bi neka ekipa odprla podjetje v Sloveniji, če ga lahko v Luksemburgu ali v Angliji? Anglija zagotavlja relativno velik trg, angleški jezik in urejeno zakonodajo, Luksemburg pa preprosto zakonodajo, nizke davke in večjezično delovno silo. Kaj ponuja Slovenija, česar druge države nimajo?«

Dr. Aleks Jakulin: »V Sloveniji velja mentaliteta socialne države. To je neka dogma. Te dogme se ne daje pod vprašaj. Ker se te dogme ne daje pod vprašaj, tonemo. Lahko se imamo strašno fino, boljše živimo, ampak vedno manj nas bo.«

O ZDA

»Namesto da bi se zdravniki ukvarjali z zdravstvenim stanjem ljudi, se ukvarjajo predvsem z lastnim finančnim stanjem, medicinski lobi pa preprečuje vstop konkurence v zdravstveni sistem. Ameriško zdravstvo je izredno drago glede na rezultate. Ljudje ogromno plačujejo in obenem so slabega zdravja. ObamaCare je, namesto da bi rešil problem draginje ameriškega zdravstva in nepotrebnih intervencij, rajši zaščitil in razširil obstoječi sistem. Zato ga ljudje ne marajo. Obama in demokrati so s tem zgubili kredibilnost. Ker je to sistem, ki ne deluje. Tudi veliko demokratov ne mara ObamaCara, ker je kompleksen, drag in ne deluje. To bi se lahko na več načinov bolje rešilo.«

»V Ameriki se dogaja razkroj družbe med levičarji in desničarji, ki med sabo niso več sposobni komunicirati. To se stopnjuje. Dejansko se da videti trende. Tipično takšne situacije vodijo v državljanske vojne. V ZDA se dogaja sortiranje prebivalstva. Tisti bolj levo usmerjeni bodo šli v leva okolja, v San Francisco, New York, Washington, medtem ko bodo šli desni drugam.«

O ameriških volitvah

»Trump je zanimiv fenomen, posebej zanimivo pri tem pa je, da je bila promocija Trumpa dejansko strategija demokratske stranke. Demokrati so hoteli zmagati na volitvah in njihova strategija je bila, da republikancem "pomagajo" na preliminaries (predhodnih volitvah, op. a.) z medijsko pozornostjo nominirati za kandidata ekstremista, ki ga bo potem preprosto premagati na glavnih volitvah. To jim je uspelo. Potem pa je ta domnevni ekstremist premagal tudi njih. Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade – to se je zgodilo demokratom. S tem, ko so šli na področje neetičnega, so s tovrstnimi manipulacijami še sebe spravili iz ringa.«

»Republikancem je uspelo preživeti tako, da so dopustili radikalno spremembo vodstva. Demokrati, ki so onemogočili spremembo vodstva, pa so izpadli«

MENCINGER IN TAJNIKAR: TREBA JE PORABITI, KAR SE JE DODATNEGA NAKAPLJALO

Poraba je gonilo blaginje

Portal MMC RTV SLO v članku družbenopolitičnega delavca novinarja Aljoše Mastena Požrešni Veper in Nenasitni Prašič: Treba je takoj zapraviti denar, ki ga ustvari gospodarstvo in denar, ki si ga RS dobi preko s kreditov Mencingerin Tajnikar: Treba je porabiti, kar se je dodatnega nakapljalo poroča, da je država tik pred novim letom razdelila dodatnih 120 milijonov evrov. Ekonomista Jože Mencinger in Maks Tajnikar pozdravljata povečano državno porabo in tudi uničevanje delovnih mest in ustvarjanje črne sive ekonomije višji dvig minimalne plače. Večina tega denarja bo šla neposredno v roke politike preko davkov, ki ga bodo razdelili svojim volivcem v javnem sektorju ter prejemnikom gospodarskih subvencij žepe prebivalstva. Povečale se bodo plače v javnem sektorju ne glede na enako, t.j nizko produktivnost javnega sektorja, še posebej pri zdravnikih, ki so dosegli ločen dogovor; povečala se bo najnižja osnova za pokojnine ne glede na nižja vplačila v pokojninsko blagajno, pa še en dodaten dela prost dan je uveden ne glede na izgube v proizvodnih, predelovalnih in drugih dejavnostih v gospodarstvu. Skupno naj bi to stalo okoli 120 milijonov evrov. Se morda politika divjega zapravljanja tujega denarja varčevanja končuje?

Oba sta mnenja, da bi bilo zelo napačno, če bi država ravnala drugače in denar pustila za dodatno zmanjševanje primanjkljaja. Sledenje fiskalnemu pravilu v ustavi bi pomenilo, da smo "bolj papeški od papeža", poleg tega je ekonomsko popolnoma nesmiselno in kontraproduktivno, pravita.

 

Tajnikar: »Kdor pravi, da bi teh šest milijonov za minimalno plačo ob 39 milijardah BDP-ja uničevalo delovna mesta, kot gospodarstvenik enostavno nima pojma."

Višja minimalna plača - da

V tem pogledu je Tajnikar kot popolnoma nesmiselne zavrnil pritožbe predstavnikov gospodarstva, da bo povečanje minimalne plače škodilo gospodarski rasti in pripeljalo do zapiranja delovnih mest. Sindikati so namreč predlagali izdatnejše povečanje minimalne plače, resorno ministrstvo pa je predlogu deloma sledilo – v veliko nezadovoljstvo delodajalskih organizacij.

Ob vsem tem se proračunski primanjkljaj ne veča, temveč še naprej zmanjšuje, je poudaril Tajnikar.

 

Mencinger je šel še korak dlje, izdatnejši dvig minimalne plače je označil kot splošno ekonomsko koristen. Zavrnil je scenarije, da bi lahko zaradi tega padla izvoz ali konkurenčnost. "Te stvari pripovedujejo t. i. gospodarstveniki, ki se imajo za delodajalce.«

Sklep

Zaslužna ekonomista torej menita, da je potrebno denar samo zapravljati in ne ustvarjati ter »dajati na stran« oz. investirati v gospodarstvu, le tako bosta gospodarstvo in blaginja zacvetela. Da smo v RS zaradi delovanja in idej Mencingerja in Tajnikarja izgubili na deset tisoče delovnih mest, ostali pa smo zaradi njiju zaslužili veliko manj kot bi lahko, je seveda neoliberalistična izmišljotina. Ravno tako je hudobno in socialno nepravično zapisati, da na elitnih univerzah po svetu oz., če hočete po skandinavskih univerzah omenjena marksistično-keynesjanska ekonomista s trenutnimi teoretičnimi (Cobiss) in praktičnimi referencami (Adria, Iskraemeco,…) ne bi imela vstopa v univerzitetne prostore razen v drugi vlogi (kot čistilki toaletnih prostorov na primer) .

 

Ekonomista enoglasno: »Pozdrav Grčiji!« - velika javna poraba, visoka minimalna in povprečna plača v JS glede na produktivnost skoraj neobstoječega gospodarstva so motor blaginje, potrebno je trošiti in ne ustvarjati! 

KAJ NAREDI DOBREGA NOVINARJA

“Znanega ni nič novega, vendar bodimo optimisti, zakaj ne, morda pa kljub vsemu še vedno zmaga Hillary Clinton.”

Kaj naredi dobrega novinarja?

·         Dober novinar ne sme biti objektiven.

·         Dober novinar mora biti pristranski.

·         Dober novinar mora biti politično opredeljen in svojo politično opredeljenost mora v novinarskih besedilih jasno izražati.

·         Dober novinar mora svojo socialistično oziroma levičarsko politično opredeljenost v novinarskih besedilih jasno izražati. To ga naredi intelektualno superiornega in progresivnega.

·         Dober novinar mora vse, ki niso levičarji, torej desničarje in vse, ki se zavzemajo za nizke davke (libertarce, tea party movement itd.) konstantno označevati za nazadnjake, neizobražene kmetavze in osebe, ki ne spoštujejo žensk.

·         Dober novinar ve, da so levičarji in ostali socialisti superiorni in edina prava politična alternativa.

·         Dober novinar nikoli ne sme javno priznati svoje zmote.

Tov. Edvard Žitnik (RTV SLO)

·         Dober novinar prodorno in zlahka identificira desničarsko nasilje, tudi, ko ga ni. Militantnosti levičarjev ne opazi, ker je ne more, ne obstaja. Npr. Nobelovca Obame, ki je decembra skoraj sprožil tretjo svetovno vojno, provojno in provojaško-industrijsko usmerjenih Clintonvih in nasilnih levičarskih, t.i. »99 % oz. occupy« protestnikov, ki uničujejo javno imovino in privatno lastnino (izložbe in avtomobilne navadnih državljanov).

·         Dober novinar ne sme poznati ameriškega volilnega sistema, a z lahkoto komentira ameriško volilno dogajanje.

·         Dober novinar ne sme poznati ameriškega volilnega zakulisja, a z lahkoto komentira ameriško volilno dogajanje.

·         Dober novinar ko komentira ameriško volilno dogajanje navaja pretežno nepomembne podatke, ker drugega ne ve.

·         Dober novinar ne sme tekoče govoriti materinega jezika (slovenščine), zaželena je napačna skladnja, raba srbizmov (npr. prilično) in anglizmov (npr. familija).

Tov. Edvard Žitnik (RTV SLO)

MINISTRICE MILOJKE ZDRAVSTVENA REFORMA, KI TO NI

Zdravstveni sistem ostaja enak, ohranja vse anomalije, bo pa nekoliko dražji in nič bolj učinkovit

Ministrica Milojka Kolar Celarc (SMC) je včeraj napovedala besedilo zdravstvene reforme.

 

Reforma?

Nekaj povzetkov:

·        Reforme ni, zdravstveni sistem ostaja enak, socialističen, poln klientelizma, posrednikov, neučinkovitosti, korupcije in ne omogoča nagrajevanja bolj uspešnih delavcev in sankcije oz. izločitev neučinkovitega ali koruptivnega osebja.

·        Reforme ni, zdravstveni sistem ostaja enak, le da je napovedana ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

·        Reforme ni, zdravstveni sistem ostaja enak, ohranja vse anomalije, bo pa še dražji od trenutnega, ki ni brezplačen kot se govori v režimskih medijih (»imam brezplačno zdravstvo«), ampak drag glede na odstotek BDP namenjenega zdravstvu, glede na učinkovitost in čakalne vrste pa zelo drag.

·        Zdravstveni sistem postaja še bolj socialističen s progresijo pri plačevanju in odsotnosti konkurence med ponudniki zdravstvenega zavarovanja kot jo imajo vse države z urejenim zdravstvenim sistemom. Ne rečem, da je trenutni sistem dodatnega zdravstvenega zavarovanja dober (z njim se plačujejo celo storitve iz košarice obveznega zavarovanja), a trenutni sistem nadaljuje vlado absolutnega monopola enega največjih finančnih sistemov v državi.

·        Kar piše danes v glasilu proletarcev socialistične republike Slovenije Delo (stran 1), da bo košarica pravic ostala enaka, seveda ne drži. Manj pravic za več denarja.

·        »Reforma« je več kot očitno spisana v enem popoldnevu zaradi »vode v grlu« ob neizpolnjeni obljubi o zdravstveni reformi. Pred reformo bi morali predlagatelji jasno definirati nekaj postavk. Edino kar je vnaprej določeno je koncept, in sicer koncept solidarnosti, ni pa bil določen obseg pravic, ki lahko pokrijemo iz javnih sredstev, mreža, ki jo potrebujemo, status koncesionarjev (ki se jih pri nas neredko meša s privatnim zdravstvom) in privatnih zdravnikov. Temu bi moral slediti način in obseg financiranja.

Into the future

Kar smo dobili včeraj seveda ni zdravstvena reforma. Gre za politični prevzem enega največjih monopolistov v državi in prelevitve stroškov na navadne državljane (davkoplačevalce) in gospodarstvo, vse pod pretvezo vzajemnosti in solidarnosti. Vprašanja izgubljenih delovnih mest zaradi višjih obremenitev plač se nihče ni dotaknil. Ravno tako ne brezposelnih iz zavarovalnic kot posledico ukinitve dodatnega zavarovanja.

Gre torej za odlaganje resnih sprememb vprihodnost in prekladanje denarja. Podobna zgodba kot eksponentno slovensko zadolževanje in hkratna rast plač v javnem sektorju (, kjer se tudi sam zaposlen) in vsega ostalega v Sloveniji. Uporabiti želijo tablete, sedative za zakrivanje posledic, simptomov nefunkcionalnega, nesocialnega, nesolidarnostnega in dragega zdravstva se nihče ne upa lotiti. 

DVIG MINIMALNE PLAČE – KORIST DELAVCEV ALI POHLEP POLITIKOV PO VEČ DAVKIH?

Manj kvalificiranim delavcem ni dovoljeno legalno delati

V ZSSS - menijo, da je treba minimalno plačo dvigniti višje kot to napoveduje MDDSZ (za 4 €). Minimalna plača za delo s polnim delovnim časom je v letu 2016 znašala 916 € bruto bruto, kar je 790,73 € bruto oz. 604 € neto. Leta 2010 se je na pobudo sindikatov minimalna plača zvišala za skoraj 22 %, po podatkih UMAR je gospodarstvo zaradi tega izgubilo slabih 20.000 delovnih mest. Socialno pravično je, da za izgubo sindikati niso odgovarjali, prav tako je socialno pravično, da minimalna plača onemogoča zaposlitev oz. legalno zaposlitev manj kvalificiranim delavcem, ki ne ustvarijo dovolj dodane vrednosti, da bi si zaslužili plačo v višini stroška delodajalca 916 € bruto bruto. Tako so prisiljeni živeti od državne podpore (DSP) ali dela na črno.

Socialno pravična je tudi slovenska plačna uravnilovka, kjer je minimalna plača glede na povprečno plačo verjetno najvišja v EU, in sicer predstavlja približno polovico povprečne plače, kateri dodamo še nekaj 100 € neto in pademo v pred nekaj leti najvišji, 41 % dohodninski razred. 

Freedom on Trial

Na to temo sem našel zanimiv filmček v treh delih, ki ponazarja zakonodajo, ki je bila verjetno narejena z najboljšimi nameni zmanjševanja socialne in ekonomske neenakosti ter socialne pravičnosti, rezultati pa so nekoliko v nasprotju s tem. Tukaj si lahko pogledate prvi del serije: Freedom on Trial 1. zanimivi so tudi nadaljnji filmčki s komentarji te nadaljevanke.

Vprašanje

Vprašanje, ki se ga lahko zastavimo je ali politika, ki se zavezama za dvig minimalne plače: a) cilja na dobrobit delavcev;

b) cilja predvsem na več volilnih glasov (kljub posledično manj zaposlenim);

c) cilja na več pridobljenih davkov.

Kaj menite? Možnih je več odgovorov.