† Jeff Hanneman (1964-2013) RIP
Iskrena žalost ob izgubi vrhunskega
umetnika ima širše dimenzije. Slayer so in bodo tudi
brez Jeffa predstavljali moški svet. Če me kdo vpraša kaj je moško, je prva
asociacija glasba in celoten vtis, ki ga je pustil ansambel Slayer. Moški
niso po celem telesu pobriti moški, ki hodijo v fitnes in uporabljajo dišeče
vodice in storitve solarija, torej takšni, kakršni krasijo naslovnice revije
Men's Health. To niso pravi moški. Metroseksualci niso niti približek moškosti.
Žalosten sem, ker se tudi ekstremnejša glasba kot so nasledniki ansambla Slayer
feminizira. Androgine, feminizirane podobe dečkov, nedoločljivega spola, ki
igrajo različne podzvrsti tršega roka in metala, so kreature, katerih
eksistenca in javno nastopanje je zanikanje in posmeh vsemu, kar so ustvarili
Slayer. Moškim ostane samo še domača telovadnica in narava, vse ostalo je
okuženo z levičarsko mantro »vsi enaki, vsi enakopravni«. Zakaj ženske lahko
ostanejo ženstvene, moškim pa sodobni trendi ukazujejo, da postajajo ženskam
podobni. Je kriva levičarska ideologija, ki prepričuje, da je spol družbeno in
ne biološko determiniran v kombinaciji s hormonskimi motilci, ki jih spuščajo v
našo okolje multinacionalke s pomočjo socialističnega državnega
intervencionizma?
Moški smo
prvinski, Jeff je bil pravi moški. RIP!
Ni komentarjev:
Objavite komentar