POSVET O NAMERNEM ODLAŠANJU PRIVATIZACIJE PRI PREDSEDNIKU PAHORJU

Včeraj, 15. 7. 2013 je pri predsedniku RS Borutu Pahorju potekal posvet o privatizaciji slovenskih podjetij, ki so še vedno v državni lasti. Glede na pretekle dosežke nekaterih zvezd korporativnega upravljanja, ki so se udeležile posveta, bi prej ocenil dogodek kot iskanje odgovorov na vprašanja, kje in zakaj naj bi bilo treba ohraniti državne deleže ter kako ravnati s premoženjem Slovenske odškodninske družbe in Kapitalske družbe, torej kako se (transparentni) privatizaciji čim bolj izogniti. 

Zvezde slovenskega korporativnega upravljanja

Seveda nista manjkala nekdanja predsednica uprave AUKN Dagmar Komar (SD) in nekdanji član uprave AUKN Marko Golob (SD). Slednji je opozoril na željo, da lojalni svečeniki - nasledniki komunistične partije še naprej izčrpavajo podjetja, v katerih nimajo niti centa lastnega vložka in jih uničujejo z nespametnimi odločitvami po vzoru centralnega planiranja iz Sovjetske zveze, za kar nikoli kazensko in materialno ne odgovarjajo upoštevanje širših učinkov pri privatizaciji, kot primer pa navedel privatizacijo Telekoma in potrebo po opredelitvi ciljev države na področju telekomunikacijske infrastrukture. Več o multiplikativnih dosežkih tovariša Goloba na:  

http://nisemlevicar.blogspot.com/2012/07/aukn-ni-opravicila-svojega-obstoja.html

in

http://nisemlevicar.blogspot.com/2013/04/marko-golob-clan-bivse-uprave.html

Nekdanja predsednica uprave AUKN Dagmar Komar (SD) je spomnila, da je agencija pod njenim vodstvom sprejela dokument, ki je opredelil sektorsko politiko korporativnega upravljanja. "Zataknilo se je zato, ker je svetovalec Pahorjevega kabineta, nekdanji uslužbenec SDV Drago Isajlović želel, da se podjetja in banke še naprej  izčrpavajo v korist tranzicijske levice določena ministrstva med sabo niso bila usklajena.

Seveda na posvetu ni manjkal niti zaslužni reševalec Adrie Airways - ekonomist Maks Tajnikar, ki meni, da je privatizacija nujna, ključno vprašanje pa da je, česa ne prodati - meni, da naj državna lastnina ostane na področjih, kjer je učinkovita. Z vidika privatizacije so tudi pomembni različni učinki na področjih, kot so železnice in letalstvo ali šolstvo in zdravje, za katera da je vprašanje, kako bi te učinke ob privatizaciji zagotovili. Tajnikar meni tudi, da se politika ne more umakniti iz procesa privatizacije, ampak mora zagotoviti, da se stvari ustrezno vodijo. Iz prvega stavka lahko sklenemo, da je potrebno privatizirati popolnoma vsa slovenska podjetja, z izjemo Krke, saj je eno redkih slovenskih podjetij v državni lasti, ki deluje pozitivno in je edino podjetje, ki presega povprečne dobičke primerljivih podjetij v regiji. Res je, da nekatera podjetja izplačujejo višje dividende od primerljivih podjetij v regiji, a vsak, ki vsaj malo razmišlja, se vpraša kaj bo s podjetji na dolgi rok, če bodo izplačevala previsoke dividende. Kdo bo vlagal v razvoj? V drugem delu razmišljanja tovariš Air Tajnikar zanika, kar je povedal v prvem stavku. Privatizacije nočemo, če pa že gremo vanjo, se politika iz postopkov ne sme umakniti, sicer Air Tajnikar ne bo več mogel mastno zaračunavati svojih svetovalnih storitev. 

Nekdanji minister za gospodarstvo Andrej Vizjak (SDS) je spomnil, da je tudi sam pristavil svoj podpis ob pivovarski vojni z Interbrewom na privatizacijo Slovenske industrije jekla (SIJ), ki je po njegovih besedah dober primer prodaje. 

Zvezde slovenskega korporativnega upravljanja pri Pahorju na posvetu

Starlete slovenskega korporativnega upravljanja

Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je dejal, da mora infrastruktura ostati v državni lasti, da pa je treba privatizirati storitve, ki se na tej infrastrukturi izvajajo, kar je 100 % skladno s programom stranke Državljanska Glista. 

Državnemu sekretarju v kabinetu predsednice vlade Gašpar Gašpar Mišiču pa je dovolj dramatiziranja. Omenja, da ni nič slabega v tem, da je na račun  občinskega in davkoplačevalskega denarja postal nepremičninski tajkun "Pokazati moramo, kaj znamo. Če bomo le teoretizirali, se ne bo zgodilo nič. Dosti je bilo zavijanja v celofan. Prepričan sem, da so med nami strokovnjaki. Zaradi radodarnega obnašanja bank smo zašli v težave," meni Mišič. 

Večina udeležencev posveta se je strinjala z revitalizacijo sovkhozov kolkhozov v RS

Brez sindikatov ni posvetov

Iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so pred posvetom predsedniku Pahorju poslali sporočilo, v katerem pravijo, da o razlogih, zakaj predstavnikov naslednic sil komunistične partije, ki uničujejo slovensko gospodarstvo in delovna mesta delavcev ni povabil na posvet, ne bodo ugibali, da pa razprava o privatizaciji vedno pomeni tudi razpravo o usihanju dobičkov pridobljenih iz sindikalnih članarin delovnih mestih in pravicah iz dela. 

Epilog

Privatizacije v Sloveniji ne bo, če se bo še kaj privatiziralo, to ne bo potekalo transparentno. Tuji vlagatelji v RS niso zaželeni. Vse stroške vmešavanja politike v gospodarstvo in bančni sistem (z drugimi besedami državno lastništvo slovenskih podjetij bank) bomo še naprej nosili davkoplačevalci. Glede na to, da predlog obdavčevanja (enotna davčna stopnja), ki ga je predlagal Dr. Mićo Mrkaić ni bil sprejet, bodo stroške državnega lastništva in izogibanja privatizaciji nosili tudi tisti z najnižjimi dohodki in upravičeni prejemniki socialnih transferjev in pomoči (invalidi,…), zaradi nižanja kakovosti storitev socialne države. Živel socializem!