JUHU – NOVO ŠOLSKO LETO JE TU! NADALJUJEMO TRADICIJO ŠOLSKEGA SISTEMA PO VZORU SOVJETSKE ZVEZE

Strategija razvoja Slovenije 2014-2020

Ministrstvo za gospodarstvo RS je v javno razpravo lansiralo Strategijo razvoja Slovenije 2014-2020. Prisostvoval sem tudi na enem izmed posvetov na omenjeno temo v organizaciji Ministrstva za gospodarstvo RS in odšel zgrožen. Dejansko je bil to shod interesnih (cehovskih) skupin. Vsi prisotni so se oglasili v razpravi in »absolutna zahteva« vseh je bila, da država mora nekaj narediti oz. z drugimi besedami dati denar za nekaj. Paraziti so se po novem usmerili v zelene ideje in socialno podjetništvo, obe področji sta v trendu in vse kar je zeleno in socialno se sliši lepo, dejansko pa je vse po starem.

Sama strategija me je v prvi polovici besedila pozitivno presenetila, saj predvideva več osebne odgovornosti in (ekonomske) svobode državljanov SRS. Nekaj pozitivnih utrinkov:

Str. 20: »Za zgodnejše osamosvajanje mladih bomo ob ustreznih ukrepih za njihovo čim hitrejšo vključitev na trg dela...«

Str. 20: »Reformirali bomo zdravstveni sistem in prenovili pokojninski sistem.« Tega še nobeni slovenski vladi ni uspelo izvesti (menim, da tudi ni bilo iskrene želje), kozmetični popravki in zviševanje prispevkov ne pomenijo reforme.

Str. 10-11 - poglavje 5 - Prioritetna področja in kratkoročni ukrepi. Pozdravljam velike spremembe paradigme razvojnega modela, ki bi lahko omogočile genezo novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo (ter nižanje brezposelnosti in umetne zaposlenosti) in spremenile paradigmo v smeri k večji aktivaciji in samoiniciativnosti državljanov ter manjše odvisnosti od države oz. davkoplačevalskega denarja 

Str. 10-11:

·       »Izboljšati poslovno okolje, odpraviti administrativne ovire za dvig podjetniške dejavnosti in kulture.

·        Povečati tuje neposredne investicije.

·        Umik države iz gospodarstva in izboljšanje upravljanja podjetij.

·        Poenostaviti postopke umeščanja v prostor.

·        Izboljšati učinkovitost delovanja pravosodnih organov.»

Str. 9: »Krepiti ustvarjalnost, inovativnost in podjetništvo med mladimi, in spodbuditi zavedanje o pomenu in vrednosti lastne iniciative ter kreativnosti, slovensko kulturno zavest in izražanje.«

Če prisluhnemo klasičnim, samostojnim podjetnikom (takim, ki na razpravah niso bili prisotni, ker verjetno nimajo časa za lobiranje za subvencije), vedno poudarjajo enak koncept in sicer da ne želijo subvencij, temveč naj jim da država zgolj pusti delati, da jih ne duši z nesorazmernimi obdavčitvami in administrativno-birokratskimi bremeni ter da je zakonodaja jasna in stabilna (se ne spreminja konstantno pod vplivom interesnih skupin).

Str. 12: Poglavje 5.2. Znanje in zaposlovanje - Poglavje je močno povezano s trgom dela in naraščajočo brezposelnostjo ter negativnim trendom pri razmerju med deležem aktivnih prebivalcev RS in deležem neaktivnih. So pa v poglavju precejšnja paradigmatska nihanja – od centralno-planskega modela, ki trg dela prilagaja potrebam šolstva, pa do fleksibilnega modela, ki izobraževanje prilagaja potrebam trga dela. Modela sta seveda nekompatibilna.

Kar je omenjeno na strani 12, že obstaja v RS in ni učinkovito v trenutni obliki (»Visoka izobrazbena struktura mladih, Grozdi odličnosti v akademskem in industrijskem raziskovanju,...«) – gre za že preživet centralno-planski model, po vzoru nekdanje Sovjetske zveze, ki ni prilagojen potrebam gospodarstva in je sam sebi namen – umetnemu zaposlovanju ljudi in prekrivanju statistične brezposelnosti (množični študij z nizkim pragom zahtevnosti in negativno selekcijo profesorjev in učencev).

Na strani 12 pa je zapisan zelo pomemben cilj in sicer »Spremeniti reguliranost poklicev in dejavnosti« in na strani 14 - »Dvig ključnih in poklicnih kompetenc, za odpravo neskladij med trgom dela in izobraževanja in za boljšo povezanost med različnimi institucijami (izobraževalnimi in delodajalci, kot so sistemi vajeništva, pripravništva, mojstrstva, mentorstva,...)« ter »Prenova izobraževalnih programov na vseh ravneh izobraževanja, ki bo prilagojeno gospodarstvu in družbenim izzivom«, »Promocija podjetništva kot pozitivne vrednote na vseh stopnjah izobraževanja.«, »Dvig kakovosti terciarnega izobraževanja tako da bomo - Posodobili študijske programe, ki bodo, med drugim lahko odgovarjali tudi na ključne družbene izzive in ki bodo prispevali k dvigu deleža diplomantov naravoslovja in tehnike.« Te ideje velja podpreti in predlagati konkretizacijo doseganja ciljev v dokumentu.

Sodobno slovensko šolstvo in preprečevanje problema bega možganov po sovjetsko

Prihaja novo šolsko in študijsko leto in večkrat se spomnim na intervju z ministrom za izobraževanje, znanost in šport Jernejem Pikalom v Delovi Rdeči prilogi (20. 7. 2013, str. 4-6). Rdeče obarvani utrinki so v poševni pisavi.

»Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo je pred dobrim tednom z rebalansom proračuna dosegel nekakšen kompromis, ki naj bi nekakovostnim visokošolskim profesorjem z Vladom Miheljakom na čelu, ki po več kot 15 let ne objavijo nobenega znanstvenega članka in ne premorejo resnih mednarodnih objav, imajo prazne predavalnice in se ves čas svoje kariere prostituirajo slovenski politiki visokemu šolstvu in znanosti omogočil preživetje.«

 

Pozor šola!

»Res pa je, da smo morali v skladu z restriktivno politiko kar dosti načrtovanih zadev, zlasti investicije, dati stran. Tega je bilo približno za 7,8 milijona evrov.« Vedno vse na račun investicij? Morda je na podlagi izkušenj s slovenskimi gradbinci to celo blagohotno.

»Razen tega so letos v znanosti še financirani centri odličnosti in kompetenčni centri. Ideja državnega zbora je takrat bila, da bo znanost več denarja potrebovala naslednje leto…«

Znanost pravi, da ga nima…

To je naslednje, kar sem hotel reči. V posebej težkem položaju so zlasti inštituti, ki ne sodelujejo v centrih odličnosti ali kompetenčnih centrih, nimajo evropskega denarja, sodelovanja z gospodarstvom ... Vsi humanistični in družboslovni inštituti so v posebej težkem položaju, to sem tudi povedal v vladnih razpravah. Zato smo znanosti v okviru proračunskih sredstev namenili dodaten denar. Seveda pa to ni dovolj. To je bolj preživetje kot razvoj. Zdaj težko rečemo, da gre za razvoj. Ukvarjamo se s tem, da ne gremo čez rob preživetja.

Ampak ali je skrajni doseg te države, da poskrbi za preživetje svojega ideološkega aparata in volilne baze znanosti, vsaj kratkoročno, hkrati pa znanstveniki in raziskovalci opozarjajo, da v mnogih državah prav v težkih časih še posebno veliko vlagajo v razvoj?

Imate povsem prav, tekma je globalna. Kitajska danes vlaga v raziskave in razvoj mnogo več kot ZDA. Nekatere evropske države so v času krize zavestno dvigovale proračunska sredstva. Na eni strani za znanost, raziskave in razvoj, na drugi za visoko šolstvo. Zato ker se natančno zavedajo, da so ta področja generatorji razvoja in imajo največje multiplikativne učinke. Mislim, da je bila zelo dolgoročna oziroma zelo vizionarska ideja ekipe, ki je v tem ministrstvu delala v Pahorjevi vladi, da je pridobila evropska sredstva za centre odličnosti in za karierne centre. Tudi sicer je pri visokem šolstvu in znanosti bila dosežena proračunska rast. Zdaj pa smo trenutno v situaciji, ko na žalost ne morem reči kaj drugega, ne moremo nameniti več, kljub vladnemu posluhu. Predsednica vlade je, to lahko rečem, razumela, da je znanosti treba dodati teh v peč potrebno zmetati dodatnih 7,3 milijona integralnih sredstev.

Od kod ste dobili ta denar? V okviru proračunskih prerazporeditev oziroma prek pogajanj. Tovrstni Golobičevski centri in raziskovanje so popolnoma neučinkoviti. Gospodarstvo, zdravstvo in ostali ključni resorji nimajo nič od tega. Spomnimo se, kako so sami sebe ocenjevali…«

»Na tiskovni konferenci ste napovedali še osem milijonov proti begu možganov. Je to denar, ki je na kupčku znanosti, ali je to neka mešanica med visokim šolstvom in znanostjo?

Gre za šest milijonov. To ni v tistih sedmih milijonih, o katerih sem govoril prej. Ta denar je namenjen temu, da preprečimo beg možganov. Inštrument bo na voljo tistim, ki so bili v programu mladi raziskovalci in so letos zaključili izobraževanje. Letos pričakujemo dvojno število mladih doktorjev znanosti - tistih po starem programu in po krajšem bolonjskem. Absorpcijska sposobnost našega gospodarstva pa je nizka. Na drugi strani pa je javni sektor glede zaposlovanja blokiran. Ne moremo si privoščiti, da bomo najboljše doktorje izobraževali dobesedno za tujino. Zato ta ukrep.

In kam boste dali te nove doktorje znanosti?

K programskim skupinam.

Ali nameravate, kot mnogi v znanosti predlagajo, ob pomoči kolegov v vladi najti denar za še en razpis centrov odličnosti oziroma kompetenčnih centrov?

Da. Pripravljamo zadeve za novo finančno perspektivo. Tako se Slovenija bori proti begu možganov z umetnim zaposlovanjem in porabljanju davkoplačevalskega denarja, namesto da bi spremenili delovno-pravno zakonodajo, znižali davke, umaknili politiko iz gospodarstva, privabili tuje investitorje (privatizirali) in omogočili razvoj delovnih mest. Slovenija raje konfiskacijsko obdavči kakovostne delodajalce in daje denar v neke programske skupine in kompetenčne centre, ki so sami sebi namen. Prosto po Kardelju«.

»Mogoče zato, ker študentje nimajo več staršev, ki bi se prišli razburjat, da jih je preveč v razredu, tako kot bi se verjetno hitro razburili v vrtcu, če bi skupine povečevali ... To je seveda bilo rečeno bolj v šali, a dejstvo je, da je v začetku študijskega leta vse polno, potem pa se predavalnice začnejo prazniti.

O možnosti rešitve, da izobraževalni sistem ne bo še naprej odlagališče nezaposljivih kadrov in nezaposljivih študentov ne razmišljamo, saj je to ideološki aparat strank - naslednic KP. Ja, predavalnice se že začnejo prazniti, ampak če mene osebno vprašate, je razlog tudi v tem, da je veliko študentov v terciarno izobraževanje vpisanih iz socialnih razlogov. Ne pozabimo, da smo imeli do leta 2009 v veljavi sistem glavarine, torej plačevanje po številu študentov. To je univerze in posamezne fakultete spodbujalo k temu, da so vpisovale čim večje število študentov, kar je na dolgi rok podrlo razmerje med številom profesorjev in študentov.«

 

Vesela šola

 »Študentsko delo je nekoliko povezano s tistim socialnim korektivom po ohranjanju statusa študentov. Kakšno je vaše osebno stališče v zvezi s tem? Se vam zdi, da študentje preveč delajo in premalo študirajo?

Prav je, da se študenti posvetijo študiju in ga zaključijo v dostojnem roku, saj bo vsak delodajalec izven javnega sektorja v svoje vrste vzel diplomanta (ali še kaj več) brez delovnih izkušenj. Elitne univerze nimajo drugačne prakse. Mislim, da študentje na splošno preveč delajo. Zavedati bi se morali, da je njihovo osnovno delo to, da študirajo. Povsem pa razumem, da si mora v tej težki socialni situaciji marsikdo izboljševati proračun, ker nima dovolj denarja in mu ga tudi starši ne morejo dati, zato je to edini način, da lahko kolikor toliko spodobno preživi.«

 »Ne moremo pa biti zadovoljni z zagotavljanjem zaposljivosti diplomantov. Ali pri spodbujanju zaposljivosti sodelujete z vašo ministrsko kolegico?

Sodelujeva. Žal smo v okviru EU, kjer so v ta namen skupno namenili skozi okno vrgli šest milijard, dobili borih devet milijonov evrov, kar je kaplja v morje. Instrumenti v okviru aktivne politike zaposlovanja so sicer dobri. Bi pa jih seveda, če bi imeli več denarja, nadgradili. Še dve ključni oviri sta: na eni strani je stanje našega gospodarstva, na drugi pa neabsorbcija v javni sektor, ker je dejstvo mantra, da imamo v javnem sektorju preveč zaposlenih.«