četrtek, 10. julij 2014

VOLITVE V DZ 2014 – 2. DEL NOVA SLOVENIJA (NSI) - KRŠČANSKI DEMOKRATI

Uvod

Še enkrat poudarjam, da izjemoma pri ocenah strank - kandidatk pišem brez ironije, čim bolj neposredno, ker večina slovenskih bralcev ironije in besednih iger ne razume. Torej kar pišem, je mišljeno dobesedno.

Odgovori za prihodnost

Presenečenja volilne kampanje, morda tudi nateg? Odličen, res vrhunski program na 162 straneh. Velja prebrati kot učbenik (primeri dobre, slabe prakse, konkretne rešitve). Že na prvi strani so vključeni vsi pojmi, ki naj bi jih žlahtna desnica zagovarjala. Seveda žlahtne desnice v Sloveniji še nismo imeli, imeli smo zgolj 1.000 in eno različico socialistični strank, ki menijo, da je država najboljši upravljalec vsega po vrsti, tudi podjetij in bank, če pa mislijo, da država ni najboljši upravljalec vsega od A do Ž, pa seveda izključujejo pripadnike svoje stranke. Na prvi strani torej vidimo heretične besedne zveze kot so: nizki davki, enostavni postopki, odprto gospodarstvo, nižji davki, socialna kapica, nižji DDV, krajše umeščanje objektov v prostor, privatizacija, reforma trga dela

Program se začne z opisom trenutnega stanja slovenskega gospodarstva in slovenskega dosedanjega razvojnega modela, ki očitno ne prinaša blaginje. Nadalje opiše kakšno politiko naj bi vodila stranka, kjer je dodan tudi akcijski načrt (halo Miro?! Kaj pa je to?). To je to v grobem.

Temeljna izhodišča gospodarskega programa NSI

Sama herezija, zavzemajo se za manjšo davčno obremenitev, učinkovitejšo javno upravo, za umik politike iz gospodarstva, za večjo konkurenčnost, proti dogovorni ekonomiji, za socialno varnost s kakovostnimi zaposlitvami, za strukturne reforme, za svobodo državljanov in za pravno državo. »Krščanski demokrati zavračamo korporativistično in centralnoplansko ekonomsko politiko.« To se sliši kot da so postali prava liberalna stranka za majhne in srednje podjetnike?

Spodnje je popoln odklon od trenutnega razvojnega modela Slovenije in govori o osebni odgovornosti in prenehanju političnega podkupovanja (spomnimo se levičarske SDS, ki je ravno pred volitvami 2008 podarila brezplačne malice vsem, tudi normalno situiranim šolarjem).

»Krščanski demokrati odklanjamo koncept socialne države, kjer je socialna pomoč v domeni politične manipulacije in tekme za politične točke na volitvah. Krščanski demokrati razumemo socialno državo kot varovalni mehanizem za vse tiste, ki so se po spletu okoliščin, na katere niso mogli vplivati, znašli na robu. Cilj našega koncepta socialne države ni ustvarjati od politike odvisnih prejemnikov socialne pomoči ali s političnimi intervencijami ohranjati delovna mesta, ki posamezniku omogočajo zgolj mizerno in človeka nedostojno životarjenje, naš cilj je odpiranje kakovostnih delovnih mest, ki bodo neodvisna od politične dobre volje (in političnih manipulacij) ter proračunskih sredstev.«

»Krščanski demokrati zavračamo zdravstveni in pokojninski sistem, ki bi temeljila na mehanizmih finančne piramide. Ne želimo izvajati ekonomske politike, ki se igra z usodo in varnostjo upokojencev ter zdravjem državljanov. Ne želimo pristajati na politično igro zaslepljevanja in manipuliranja z javnostjo, češ da sta trenutni zdravstveni in pokojninski sistem vzdržna, če le vsake toliko izvedemo nekaj kozmetičnih sprememb. Krščanski demokrati hočemo spremembe v pokojninskem in zdravstvenem sistemu začeti izvajati takoj, in to takšne, da dobimo dolgoročna ter stabilna sistema, ki ne bosta odvisna od političnih intervencij.«

Zgodovinski razvoj slovenskega gospodarstva

V poglavju jasno in podkrepljeno s primerjalnimi kvantitativnimi podatki analizirajo razvoj slovenskega gospodarstva skozi zadnjih 100 let, s poudarkom na zaostajanju v času »zlatega« socializma in neprimernostjo Mencingerjanskega gradualističnega razvojnega modela v času samostojne Slovenije. Dejstvo je, da sta gradualistična politika ter politika nacionalnega interesa preprečevali nujne reforme. Posledica tega je, da je Slovenija začela izgubljati prednost celo pred nekdanjimi socialističnimi državami, pred katerimi je imela pred osamosvojitvijo veliko prednost.
»O problemih s strukturo slovenskega gospodarstva lahko govorimo zaradi težav, do katerih je prišlo v državno dirigiranemu bančnemu sektorju. Najprej v investicijskem in prevzemnem balonu, ki so ga napolnile državne banke - te ob slepoti regulatorjev niso dodeljevale posojil po finančnih, ampak po političnih kriterijih; drugič zaradi državne lastnine v najpomembnejšem delu slovenskega gospodarstva, ki je preko političnega upravljanja z lastnino povzročila celo vrsto popačitev na trgu (vezave dobršnega dela gospodarstva, ki se je skupaj s paradržavnimi podjetji sesedlo, vertikalne in horizontalne koncentracije, kartelni dogovori in druge motnje na trgu); tretjič zaradi vztrajanja ekonomske politike, da je za namene političnega upravljanja državnega proračuna potrebno izvršiti maksimalen davčni pritisk na posameznike in podjetja, s čimer se je preprečilo nastanek večjega števila delovnih mest in investicijske aktivnosti, črpane iz dobička podjetij; in četrtič, ker administrativni okvir in pravna država ne omogočata normalnega poslovnega okolja podjetij.«

S pomočjo grafičnih prikazov jasno prikažejo, da je Slovenija primerjalno z drugimi državami davčno zelo obremenjena država in da je bilo glavno geslo slovenske ekonomske politike povečevanje proračunskih prihodkov preko povečevanja davčnih obremenitev, ne pa kakšno resno prestrukturiranje odhodkovne strani proračuna. Znotraj takšnega konteksta ekonomske politike je nemogoče pričakovati višanje potrošnje, zasebnih investicij in posledično gospodarsko rast. To je posledica močno progresivne davčne stopnje za odmero davka na dohodek fizičnih oseb in pomeni, da je Slovenija nepravično in destimulativno okolje, ki je bolj primerno za delovna mesta, kjer se ustvarja nizka dodana vrednost in kjer so posledično nizki dohodki, ter destimulativna za delovna mesta, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost, saj je davek močno progresiven. Davčno najbolj kaznuje ravno najuspešnejše.

Glede bank pravilno ugotavljajo (vse je tudi ponazorjeno s preglednimi grafi): »Če bo politika vztrajala, da bo še naprej upravljala z bankami, oziroma da privatizacija ne pride v poštev, bodo potrebne nove zadolžitve (kar se po stresnih testih, pregledih kakovosti terjatev in prenosom slabih terjatev na DUTB že dogaja) in zgodil se bo nov pritisk na gospodarstvo… Po dokapitalizacijah in prenosu slabih terjatev na DUTB se je (oz. se bo) kapitalska ustreznost izboljšala, vendar to ne spremeni načina poslovanja državnih bank in ni zagotovilo, da takšni nezavarovani, prijateljski, politični krediti znova ne bodo postali standard. .. je slovenski model državnega bančništva, ki ga narekuje politika, neučinkovit in nevaren.«

Podatki in trendi prikazani na grafih jasno kažejo, da je slovenski razvojni model gradualistične in izolirane ekonomije, v kateri dominirajo politične intervencije, dal slabe rezultate in posledično mora biti odgovoren za institucionalno razpadanje države.

Nadalje je zelo jasno prikazana nevzdržnost (in nepravičnost) slovenskega pokojninskega sistema, ki je den najšibkejših v Evropi in potrebuje resno reformo. Kljub temu, da manjkajočo tretjino prihodkov ZPIZ plačajo davkoplačevalci, pokojnine padajo. Iz prikaza je razvidno, da ZPIZ 700 milijonov porablja za drugačne namene, torej ne pokojnine, čemur je denar namenjen.
 
Se bo v Sloveniji res formirala žlahtna desna stranka z liberalnim gospodarskim programom?
Zdravstveni sistem

V programu zelo jasno opozorijo na obstoj lekarniškega kartela (odsotnost konkurence), kar uporabnikom viša cene in bi bila potrebna v dobro uporabnikov lekarniških izdelkov liberalizacija trga. Slovenija ima samo eno zdravstveno zavarovalnico – ZZZS, torej konkurenca v tem segmentu ne obstaja, povedano drugače, uspešnost sanacije zdravstvenega stanja državljanov je odvisna od tega, ali je monopolist ZZZS sposoben poslovati uspešno.

»Upoštevajoč dejstvo, da je to eden izmed največjih finančnih skladov v Sloveniji, ki si de facto sam sestavlja regulativo, ki negira kakršnokoli potrebo po uvedbi aktuarskih izračunov in ki se sam nadzira, izpostavlja državo izjemno visokemu tveganju razpada celotnega zdravstvenega sistema zaradi monopolistične strukture trga.«

Lahko se le strinjamo, da če konkurence ne bo na zavarovalniškemu trgu, je naše zdravje zaradi neustreznega (finančnega) poslovanja ogroženo.

Krščanstvo in teorija svobode konkurence

Jasno razločijo krščanstvo od socializma, državnega intervencionizma, kolektivizma in ostalih vzvodov, ki vnašajo v družbo moralni hazard in člane skupnosti operejo osebne odgovornosti. Sam nisem kristjan in celo iz dna srca preziram RKC, vendar bi se strinjal, da sta krščanstvo in kapitalizem oz. liberalizem lahko povezana. Težavo imam s sintagmo socialno-tržno gospodarstvo, razen če je mišljeno na način, da je tržno gospodarstvo že samo po sebi socialno, ker omogoča neoviran razvoj kakovostnih delovnih mest in večjo blaginjo kot kolektivistični sistemi (fašizem, socializem, nacionalsocializem). Gre torej za filozofijo, ki je usmerjena k formiranju malih in srednjih podjetij, majhnemu javnemu sektorju, nizki državni porabi, nizkim davkov in posledično nizko brezposelnostjo, usmerjena pa prti vseprisotni državi, kjer i miljem samo socializem, temveč tudi korporativni kapitalizem.

Akcijski načrt 2014-2018

V tem poglavju je dejansko vse konkretno zapisano, Cerarizmov™ ni. Cerarizm™ pomeni napisati lepo stvar, za katero velja splošni konsenz, da je dobra, npr. znižali bomo število brezposelnih in zraven ne napisati kako, na kakšen način doseči to plemenito stvar. Tukaj je vse konkretno po poglavjih, kako se bo davčna obremenitev spremenila, kateri davki, za koliko in kakšen način. Kako bo javna uprava postala bolj učinkovita, kako se bo zgodil nujen umik politike iz gospodarstva, kako se bo konkurenčnost zvišala, kaj je potrebno reformirati v zdravstvu za višjo kakovost storitev in kaj v visokem šolstvu itd. Vmes se najde kakšna cvetka smetka, na splošno pa je vse natančno in realno napisano, le politična volja ja potrebna.

Ocena stranke

Ocena 1 pomeni, da spremembe ne bo oz. da je reforma zamišljena čez palec ali katastrofalno zanič. Ocena 5 pomeni, da se na obravnavanem področju obeta znaten premik (vsaj razmišljanja) v drugačno, bolj obetavno smer. Splošno usmeritev stranke deklariram na osi: levo/desno/liberalno.
Privatizacija in umik politike iz gospodarstva
Pokojninska reforma
Reforma trga dela
reforma šolstva
Reforma visokega šolstva
Zdravstvena reforma
Uveljavljanje vladavine prava
Poudarjanje ideoloških tem*
Insolvenčna zakonodaja
Kmetijstvo, gozdarstvo
Splošna usmeritev stranke
5
4
5
5
5
5
5
2
3
4
Liberalno**
*druga svetovna vojna, istospolno usmerjeni, verouk v šole, cigani,…
**z zadržkom, bolj v spodbudo.

 
Prijetno presenečenje ali ponovna prevara po SDS 2004-08 in DL?
Zadržek za zaključek

Ali bo stranka glede na dosedanje nihanje med populizmom in socializmom zmogla ob prihodu v parlament/koalicijo zagovarjati tako konkreten liberalen program, kaj šele izvajati ta program? Ima stranka dovolj kompetentno kadrovsko strukturo v odborih?

Sem zelo skeptičen. Stanje na področju gospodarstva, javnih financ, trga dela, šolstva, pravne države in zdravstva je katastrofalno in tudi vsem podjetnikom je jasno, da potrebujemo tovrstne politične rešitve, politični trg potrebuje liberalno stranko in bojim se, da gre zgolj za komercialni trik pridobitve volivcev. Stranka se lahko hitro zgubi v populizmih in ideoloških temah, ki nam ne dajejo delovnih mest in ne režejo kruha. 

Ni komentarjev:

Objavite komentar