četrtek, 06. avgust 2015

FISKALNO PRAVILO IN MAG. BOŠTJAN J. TURK

Zakon o fiskalnem pravilu
Državni zbor je 10. julija 2015 sprejel izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu, ki konkretizira 148. člen ustave, ki je Sloveniji leta 2013 zapovedal fiskalno vzdržnost (srednjeročno uravnoteženo bilanco brez zadolževanja). 148. člen ustave torej pravi, da morajo biti javni prihodki in izdatki srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa morajo prihodki presegati odhodke, v izrednih okoliščinah pa so možne tudi modifikacije. Če v posameznem letu odhodki presežejo prihodke, se primanjkljaj v celoti pokrije s presežki drugih let.

Mag. Boštjan J. Turk: »…lahko brez zadržkov sklenem, da je bilo sprejetje fiskalnega pravila v ustavni obliki ne samo nepotrebno, ampak tudi ekonomsko in socialno škodljivo dejanje.«
V Delovi prilogi Svet kapitala (31. 7. 2015, str. 16) nam stari znanec Mag. Boštjan J. Turk, direktor Inštituta za civilno in gospodarsko pravo, v članku Kronično pomanjkanje samozavesti, razlaga o škodljivosti fiskalnega pravila.

Mag. Boštjan J. Turk je simpatičen lik, ki svoje objave rad prilagodi nazorski usmerjenosti medija, v reviji Moje Finance, ki politično ni profilirana, ostaja nevtralen, v levičarski prilogi Dela Ona, si napiše pismo bralke, ki jo skrbi, da profesor na slovenski fakulteti predava neoliberalizem (ali kdo morda ve kaj je to neoliberalizem?), v Delovi prilogi Svet kapitala se sprašuje o tem, »koliko predrznosti (ali pa nerazumevanja problematike), mora imeti politik, da si upa zacementirati« ekonomsko zelo sporno pravilo, ki utegne negativno vplivati ne samo na življenjski standard številnih predstavnikov sedanje generacije, da o prihodnjih generacijah sploh ne govorimo … smo Slovenci očitno podlegli iracionalni psihozi paničnega varčevanja, ki jo je za širjenje svojega političnega in ekonomskega vpliva v EU izkoristila Nemčija pod taktirko zvitega finančnega ministra Wolfganga Schäubleja.«
 
Klub eni najvišjih javnih porab v EU (čez 50 % BDP v obdobju petih let) smo po mnenju Boštjana J. Turka Slovenci očitno podlegli iracionalni psihozi paničnega varčevanja
 … smo Slovenci očitno podlegli iracionalni psihozi paničnega varčevanja …
·        V RS leta 2008 javni dolg znašal 21,9 % BDP, leta 2014 pa skoraj štirikrat toliko, presegel je 80 % BDP.
·        Proračunski primanjkljaj v RS je bil leta 2007 izravnan, vsa ostala leta z izjemo leta 2008 krepko nad 3 % BDP. Tudi v času zloglasnega Šušteršičevega ZUJF.
·        Potrošnja vlade v Sloveniji je med najvišjimi v Evropi, petletno povprečje je precej čez 50 % BDP.
Temu pravi strokovnjak za javne finance Mag. Boštjan J. Turk iracionalna psihoza paničnega varčevanja

Nobelov nagrajenec za ekonomijo Paul Krugman
Mag. Boštjan J. Turk omenja Paula Krugmana. Žal se je v tem času zaposlitveni staž »slavnega ameriškega profesorja spremenil. Nerodno je, da je moral zapustiti pisarno na Univerzi Princeton, bojda zaradi intelektualne nepoštenosti.

Citiram:
Slavni ameriški profesor na Univerzi Princeton in na London School of Economics ter Nobelov nagrajenec za ekonomijo Paul Krugman je v zvezi z razvpito finančno vzdržnostjo (»austerity measures«) … Zagovorniki javnega varčevanja so predvidevali, da bo zmanjševanje javne porabe komaj kaj vplivalo na gospodarsko rast in delovna mesta, a se je izkazalo, da so se motili«.
Žal se je v zadnjih 10 letih Krugmanu zgodila Estonija. Žalibog tudi Švica in ostale države z urejenimi javnimi financami, imajo manjše težave z vzdrževanjem zdrave gospodarske rasti, brezposelnostjo in enakostjo porazdelitve dohodkov (Ginijev koeficient).

Praktična uporaba fiskalnega pravila: Švedska, Švica
Predlagano fiskalno pravilo v Sloveniji sledi t.i. švicarski formuli (uvedeno dobrih 10 let nazaj). Ker velja Švedska zaradi selektivne kognicije v RS za obljubljeno deželo zaradi visoke redistribucije, si raje poglejmo malce drugačen, švedski primer, ki je v veljavi približno enako časovno obdobje. Tukaj si lahko preberete zanimivo študijo Martina Flodéna: Automatic fiscal stabilizers in Sweden 1998 – 2009. Prosim na glas komentirajte šele, ko boste prebrali študijo.

Iz priložene študije in še nekaj drugih študij referenčnih ekonomistov (SCI objave) sledi, da gre za avtomatsko proračunsko formulo, ki daje dobre rezultate, saj političnim strankam in pridruženim interesnim skupinam onemogoča, da bi bili preveč zapravljali, z drugimi besedami, da bi živeli v okviru državnih zmožnosti.

Kaj pomeni fiskalno pravilo?
Kaj pomeni fiskalno pravilo so politike septembra 2012 spraševali TV novinarji, mislim da 24 ur. Seveda nihče ni videl kaj pomeni beseda fiskalen, vključno z gospodarskim ministrom Vizjakom (SDS). Izjema je bil najmlajši med anketiranci M. Tonin (NSI).
Odgovor sledi v naslednjem poglavju.

Šment, fiskalno pravilo deluje po definiciji proticiklično
Šment, fiskalno pravilo deluje po definiciji proticiklično. Seveda se resni ekonomisti kot sta Jože Mencinger in mladi staroekonomist Aleksandar Kešeljević (SMC) s tem ne strinjata in trdita, da ima predlagano fiskalno pravilo v RS prociklične učinke. Seveda tega nista nikoli argumentirano utemeljila.

Kaj pomeni proticikličnost?
Če bo v RS gospodarska rast dovolj visoka, bomo imeli presežek v proračunu, če pa bomo v recesiji, pa bomo lahko imeli ustrezno visok primanjkljaj.

Če se RS znajde v recesiji, ji fiskalno pravilo avtomatsko omogoča povečan primanjkljaj, s čimer lahko poveča npr. socialne transferje in z znižanjem davkov ali bolj značilno za slovensko socialistično okolje, z javnimi investicijami spodbuja gospodarstvo. Ko pa se slovensko gospodarstvo znajde v konjunkturi, pa fiskalno pravilo zahteva, da ima država presežek v javnih financah in si dela zaloge za recesijske čase (v času konjunkture do leta 2008 se slovenska politika tega ni dovolj dosledno držala, ogromno je bilo predimenzioniranih investicij v beton, pretežno »nerazvojnih«). Fiskalno pravilo je torej avtomatizem, ki vodi do tega, da so skozi vse faze gospodarskih ciklov, torej od konjunkture do recesije ali obratno, javne finance (ne samo proračun) uravnotežene. Tako javni dolg sčasoma ob višanju BDP relativno pada. 

7 komentarjev:

  1. Že fotka vse pove o temu tipu :-)))))))))

    OdgovoriIzbriši
  2. Kaj pove? Da je prijazen in skrbi za socialno pravično prerazdeljevanje od produktivnih k neproduktivnim?

    OdgovoriIzbriši
  3. pa ta model se čist na vse konce in kraje sili

    OdgovoriIzbriši
  4. Uau. Izvrstni komentarji samih manekenov.

    OdgovoriIzbriši
  5. Uau, Sami sijajni komentarji vrhunskih znanstvenikov in manekenov.

    OdgovoriIzbriši
  6. Uau, Sami vrhunski, znanstveno dodelani komentarji manekenov.

    OdgovoriIzbriši
  7. Star pregovor pravi: »Več manekenov nas je, bolj socialno čuteči smo.«

    OdgovoriIzbriši