petek, 04. september 2015

POSVET PREKARNOST IN KRČENJE DRŽAVE BLAGINJE

Na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani bo 10. septembra 2015 potekal posvet Prekarnost in krčenje države blaginje.

V vabilu piše:

»Porast brezposelnosti, poglabljanje revščine in socialne izključenosti in naraščanje števila revnih zaposlenih in prekarnih delavcev postaja vedno večji problem tako v Sloveniji kot v drugih državah, kar kaže na strukturne spremembe, povezane z globalnim širjenjem trgov, deregulacijo, fleksibilizacijo in transformacijo držav blaginje. Varčevanje, konkurenčnost, krčenje javnih sredstev, aktivacija, podjetništvo so novodobne skovanke, ki danes usmerjajo slovensko socialno in aktivno politiko zaposlovanja, in tako upravičujejo prelaganje odgovornosti, ne zgolj na lokalne institucije ter (ne)profitne organizacije rastoče ‘socialne ekonomije’, temveč tudi na uporabnike socialnih storitev. Posvet se bo zato osredotočil na učinke teh strukturnih sprememb in politik na prekarizacijo zaposlenih znotraj mreže javnih storitev in njihovih uporabnikov. Koncept posveta izhaja iz širšega razumevanja prekarnosti kot procesa strukturnih sprememb na globalni in lokalni ravni, ki je usmerjen v krčenje države blaginje, v prelaganje odgovornosti na posameznike in v njihovo izključevanje tako iz polja dela kot iz širših družbenih omrežij, ki sicer zagotavljajo materialno in socialno varnost. S primeri empiričnih raziskav iz Slovenije in tujine želimo s posvetom opozoriti na strukturne spremembe, ki vplivajo na krčenje države blaginje, marketizacijo socialnega varstva in prekarizacijo dela in življenja tistih znotraj in izven trga dela. Poleg empiričnih raziskav se bomo na posvetu v zadnjem delu osredotočili tudi na izzive, ki jih povzroča rastoča prekarizacija. S predstavniki gibanj in sindikatov se bomo pogovarjali o težavah, s katerimi se srečujejo pri naslavljanju problema prekarizacije in pri organiziranju razdrobljenega prekariata.«



Konference se ne bom udeležil, ker imam nekaj pomanjkljivosti, zaradi katerih ne sodim na ta dogodek.
·         Sem praktičen človek in ne razmišljam akademsko.
·         Nisem celo življenje zaprt med štiri akademske stene, delal sem v gospodarstvu, na terenu, tudi dobesedno, z zemljo in peskom (podjetje z lastno proizvodnjo, multinacionalka, resna zaposlitev kot fizični delavec, delo na črno).
·         Med aktivnimi udeleženci posveta ni nikogar, ki bi videl gospodarstvo in privatni sektor od daleč.
·         Vsi aktivni udeleženci posveta so celo življenje hermetično zaprti med 4 stene akademskih ustanov.
·         Sem se že enkrat udeležil podobnega posveta.
·         Živim v informacijski dobi.
·         Aktivni udeleženci posveta živijo v predindustrijski dobi (v dobi, ko je ustvarjal Karl Marx).
·         Ideje Thomasa Pikettya je zmlel v sončni prah 23 letni študent. Po tem se o njem govori samo še v Sloveniji.
·         Tudi predhodnika Pikettya, ki sta obogatela na globalnem kapitalističnem trgu z levičarskimi parolami o prerazdeljevanju Michael Moore in Naomi Klein, počasi tonita v pozabo.
·         Logike Kardeljevega samoupravljanja ne razumem.
·         V zadnjih desetih letih se je udeležencem posveta »zgodila« Estonija, nato še Slovaška.
·         Podatki o trgu dela, blaginji, revščini, porazdelitvi dohodkov ter makroekonomski kazalci so tako za Slovenijo kot za Estonijo in Slovaško in ostale države EU javno in brezplačno dostopni na spletu (SURS, EUROSTAT, MF, ZPIZ; ZRSZ).
·         Prelaganje odgovornosti na posameznike je v skladu z mojimi vrednostno-moralnimi načeli. Temu sploh ne bi rekel prelaganje.
·         V RS nikoli nismo varčevali, javna poraba raste in je ena najvišjih v Evropi.
·         Slovenski razvoj od leta 1991 usmerjajo sindikalisti in Mencingerjanci, slovensko politiko vedno preglasijo, kar pomeni, da njihove ideje in privilegiji ostanejo.

Na posvet prideta tudi Kardeljev duh in Pikettyeva senca. 

Dodatne ovire
·         V državah, kjer imajo bolj fleksibilno delovno-pravno zakonodajo, je manj prekarnih delavcev (sovražim ta izraz).
·         V RS ne poteka deregulacija. Število zakonov in podzakonskih aktov je po letu 1991 močno naraslo, s tem tudi stopnja reguliranosti.
·         Mladi slovenski možgani se ne selijo v Venezuelo, ki jo častijo aktivni udeleženci posveta.
·         Mladi slovenski možgani se selijo v Avstrijo, Nemčijo in Švico, katerih ureditev zavračajo aktivni udeleženci posveta.
·         V Avstriji, Nemčiji in Švici imajo bolj fleksibilno delovno-pravno zakonodajo kot v RS, imajo tudi socialno kapico, ki stimulira najbolj produktivne delavce, tej pa aktivni udeleženci posveta srdito nasprotujejo.
·         Igor Akrapovič, podjetnik, ki je ustvaril svetovno blagovno znamko iz garaže, brez subvencij pravi nekako takole, da se boji zaposlovati zaradi togosti trga dela. V gospodarstvu potekajo zadeve v ciklih, dobiš veliko naročilo in rabiš večjo količino delavcev. Ko je serija končana, dela ni, delavce pa moraš imeti še pol leta v podjetju. Ob bolj fleksibilni delovno-pravni zakonodaji, bi zaposloval več, tudi odpustil delavce, ki jih ne rabi, vendar bi jih po potrebi, torej, ko bo delo in s tem nova naročila, takoj spet zaposlil. Seveda dobre delavce.
·         Zgoraj omenjene dinamike akademiki iz FDV in FSD, kaj šele sindikati, ne razumejo. Jaz pa njih ne, zato se bom dogodku odpovedal.

Ne bom zloben in ne bom rekel, da razen ene udeleženke posveta, vsi zgolj branijo svoje privilegije: sindikati in hermetično zaprti profesorji pred zunanjim svetom.




Ni komentarjev:

Objavite komentar