SLOVENIJA – HIPERREGULIRANA SOCIALISTIČNA DIKTATURA

Ali je Slovenija pravna država?

Ali je Slovenija pravna država? Je, v drugem členu preambule Slovenske ustave piše: »Slovenija je pravna in socialna država.«

Ali v Sloveniji imamo vladavino prava?

Nikakor ne. Za vladavino prava je značilna smiselna in predvsem zmerna normiranost – kratki in jasni zakoni, nobenega normiranja po nepotrebnem. V Sloveniji pa imamo nepregledno število zakonov, ki se stalno spreminjajo in vedno več jih je. Zato je Slovenija podjetništvu in ustvarjanju delovnih mest izredno nenaklonjena. To misel je večkrat ponovil tudi Igor Akrapovič, ko je omenil, da niso v Sloveniji največji problem visoki davki, temveč nestabilna zakonodaja, kar vključuje tudi spreminjanje davkov. To pa seveda onemogoča poslovnemu svetu planiranje za več kot pol leta naprej.

 

Več zakonov – več reda? Ne manj svobode, več politike v vseh porah življenja. 

Zakaj je Slovenija hippernormirana?

Ideološko bi lahko pripisal težavo ohranjanju socializma in zapisu v ustavi, da je Slovenija socialna država.

Tehnično pa gre za klientelizem, ki mu z drugo besedo mirno lahko rečemo sistemska korupcija. Vzemite v roke naključni slovenski zakon. Kaj boste videli, če znate brati med vrsticami? Stavke kot so: »se ustanovi vladni svet … se ustanovi vladna agencija … se ustanovi ministrstvo … se dodeli pravico izvajanja izobraževanj v namen CPP … se dodeli pravico dajanja energetskih izkaznic … ». To je klasični klientelizem prosto po Matvežu Frangežu (SD). To je eklatantno zaničevanje in zanikanje idej svobodne gospodarske pobude in prostega trga.

Zakaj se v RS stanje slabša, zakaj je svobode čedalje manj?

Ker se je komunistična partija konec osemdesetih let prejšnjega stoletja razbila na levico in kvazi desnico, ideje pa so ostale enake. Zato v RS nismo nikoli imeli političnih strank, ki bi de facto zagovarjale tržno gospodarstvo in z njim povezano vladavino prava. Raje se je vzdrževalo državno lastništvo podjetij (nasprotovanje privatizaciji) in bank ter kadriranje po politični barvi.

Leta 1991 smo imeli v RS 1.037 zakonov, leta 2013 pa že 18.090. Postajamo hiperregulirana in hieprtaksirana država

Trendi

Trendi so severnokorejski. Grafi na slikah zelo lepo prikazujejo kako se je število zakonov in podzakonskih predpisov od začetka devetdesetih do konca leta linearno zviševalo. Leta 1991 smo imeli 1.037 zakonov, leta 2013 pa že 18.090. V statistiko podzakonskih predpisov niso vključene objave o imenovanjih, pozivih, razpisih in podobne objave, ki nimajo normativne narave. Izključene so tudi objave samoupravnih lokalnih skupnosti in objave iz uradnega lista - mednarodne pogodbe. 

VRNIMO BESEDI SOLIDARNOST DOSTOJANSTVO

Slovenija je čudna dežela

V Sloveniji besede, ki naj bi pomenile nekaj lepega, plemenitega, pozitivnega, izražajo ravno nasproten pomen: korupcijo, klientelizem, lenobo, izkoriščanje, odsotnost svobode izbire in prisilo. Poglejmo nekaj primerov:

1. Socialni čut

Ko zaslišim to besedno zvezo, se takoj primem za denarnico. Uporabljajo jo najbolj skorumpirani politiki v vsakem drugem stavku, ki ga javno izrečejo. Klasičen primer je Janko Weber (SD), predsednik državnega zbora. Rezultate Webrovanja si lahko ogledate v Kočevju, kjer je kraljeval pet mandatov, preden je odšel v DZ. Kočevje je mrtvo mesto, mesto brezupa. Drugi socialno čuteči je »srednješolec« Matevž Frangež (SD), ki je s svojim delovanjem vplival na besednjak slovenskega ljudskega izročila, saj poznate tisto stalno reklo »skorumpiran kot Frangež«. Primerov je še mnogo. Torej frekvenca uporabe besed socialno in socialni čut je premosorazmerna s koruptivnostjo politične figure.

2. Nacionalni interes

Načelno država dejansko ima nek svoj t.i. nacionalni interes in sicer, da prebivalci živijo v miru, v čistem, zdravem okolju, da se spoštujejo »pravila igre«, da lahko ustvarjajo in so za to dostojno nagrajeni. Pri nas pa je žal tako, da ko človek sliši omenjeno besedno zvezo najprej pomisli na korupcijo, klientelizem, tajkune in njihovega očeta Jožeta Mencingerja, na nenehne dokapitalizacije in sanacije bank z davkoplačevalskim denarjem ter podjetij v državni lasti, na vseprisotnost politike v vseh porah življenja (vse mora biti javno) in nasprotovanju privatizaciji. Nacionalni interes in nasprotovanje privatizaciji plačujemo preko 123.636 brezposelnih (19. 5. 2014), šibkih podjetij v državni lasti z nizko dodano vrednostjo, slabimi javnimi storitvami, nizkim mednarodnim ugledom, konstantnimi proračunskimi primanjkljaji, eksponentno naraščajočim javnim dolgom, ki bo uničil življenje prihodnjim generacijam. Kriv pa bo kapitalizem, ki ga v Sloveniji sploh nikoli nismo imeli in neoliberalizem (karkoli že to je, a kdo ve, jaz ne vem?) tako kot v Grčiji in ne napačen lastni razvojni model po notah Mencingerja Jože in njegovih idejnih sledilcev.

 

Prava solidarnost: Poplave (v Obrenovcu) – prebivalci so pozabili na to kaj jim govorijo politiki in verski voditelji, Srbi, Hrvati  in Bosanci so stopili skupaj 

3. Solidarnost

Pod pojmom solidarnost si predstavljam pomoč drugim v stiski, ki temelji samo in absolutno na prostovoljni osnovi, torej na podlagi lastne odločitve. Politične stranke in sindikalisti, ki blebetajo o solidarnosti in si po možnosti izberejo še celo takšno ime nimajo nobene veze s pravo solidarnostjo, temveč gre za lažno solidarnost, torej prisilo, visoke davke, nadaljevanje negativne selekcije, torej prerazdeljevanja od bolj delovnih in sposobnih k parazitom, omejevanje svobodne izmenjave dobrin in centralno planiranje gospodarstva (odsotnost svobodnega trga). To ni nobena solidarnost, to je totalitarizem. Naj naštejem nekaj primerov iskrene, prav solidarnosti, ki jo težko imenujem s tem izrazom, saj je bil izraz solidarnost v bližnji zgodovini Slovenije in prej Jugoslavije tolikokrat zlorabljen, da mi hitro obrne želodec in čreva. Prosim ne tega razumeti kot hvaljenja in samopromocije, želim samo poudariti, da nas v solidarnost ne sme nihče siliti:

a)      Februar 2014 - Slovenijo zajame ujma z žledom

Odlična priložnost za pomoč v stiski, odnesel sem dve vreči na Karitas, upam, da sta prišli v prave roke. Pomagal sem tudi pri čiščenju gozda. Nihče me ni v to silil, odločil sem se sam, nisem bremenil davkoplačevalcev ali budžeta lokalnih skupnosti.

b)      Maj 2014 - Poplave v Srbiji – ljudje so ostali brez vsega, hudega še ni konec. Na zbirno mesto sem peljal poln prtljažnik materiala: obleke, posteljnine, kozmetika. Brez prisile, brez patronata političnih in sindikalnih voditeljev, ki bi se tolkli po prsih.

c)      Maj 2014 – s stanovalci treh blokov smo se na sestanku strinjali, da je oklica bloka zanemarjena in da je potrebno nekaj narediti. Vendar to stane. Organiziral sem dobro premišljeno akcijo, kjer smo uredili tlakovce, vrt in parkirišče. Stalo nas ni niti en cent, nihče nikogar ni silil, kdor je želel, je sodelovali. Naj ne pozabim omeniti še medgeneracijske solidarnosti, saj smo bili zbrani predstavniki generacij: 20-30 let,  30-40 let,  40-50 let in 50 plus. Pa še lušno smo se imeli.

 

Lažna solidarnost: stranka Solidarnost – solidarnost s tajkuni, prisila, visoki davki, negativna selekcija, klientelizem, rentništvo, centralno-plansko gospodarstvo (Slovenija danes)

Slovenci potrebujemo ledeno mrzlo prho

Očitno za streznitev potrebujemo kakšno veliko naravno nesrečo in letošnja ujma z žledom ni bila dovolj, da bomo znali reči levičarskim politikom in vsem sindikalistom, brez izjeme, ki besedičijo o socialni usmerjenost in solidarnosti odločni NE in sami kaj naredimo za skupnost. Brez privatizacije seveda ne bo šlo, potrebno je zapreti pipe socialističnim politikom (vsem strankam, ki so trenutno v parlamentu) in prevetriti slovensko klientelistično zakonodajo, kar bo Slovenijo očistilo tudi sindikalističnega rentništva, narcisizma in gojenja partikularnih egoističnih interesov ter množičnih medijev in šolstva, ki aktivno podpirajo in ohranjajo sistem rentništva in negativne selekcije.

 

Solidarnošć in Lech Wałęsa vs. Branimir Štrukelj ali Dušan Semolić: nobene podobnosti

Kako naprej?

Pozabimo na versko pripadnost, narodnost, barvo oči, izobrazbo itd., povežimo se skupaj in naredimo kaj dobrega za skupnost, vsak lahko nekaj prispeva … in recimo socialni državi, lažni solidarnosti, sindikalistom in nasprotovanju privatizaciji NE!

IZJAVA MESECA (MAJ 2014): EKONOMSKO GLEDANO V SLOVENIJI NI LEVIH IN DESNIH STRANK. PRI NAS IMAMO SAMO 50 ODTENKOV LEVE

V socialističnem tedniku Reporter (14. 4. 2014, stran 34) smo lahko prebrali izjavo meseca v intervjuju z ekonomistom Anžetom Burgerjem, zaposlenim na Fakulteti za družbene v Ljubljani.

Dr. Anže Burger

»Ekonomsko gledano v Sloveniji ni levih in desnih strank. Pri nas imamo samo 50 odtenkov leve.«

Z izjavo se v celoti strinjam. 

Demokratični socialisti