SLOVENIJA – HIPERREGULIRANA SOCIALISTIČNA DIKTATURA

Ali je Slovenija pravna država?

Ali je Slovenija pravna država? Je, v drugem členu preambule Slovenske ustave piše: »Slovenija je pravna in socialna država.«

Ali v Sloveniji imamo vladavino prava?

Nikakor ne. Za vladavino prava je značilna smiselna in predvsem zmerna normiranost – kratki in jasni zakoni, nobenega normiranja po nepotrebnem. V Sloveniji pa imamo nepregledno število zakonov, ki se stalno spreminjajo in vedno več jih je. Zato je Slovenija podjetništvu in ustvarjanju delovnih mest izredno nenaklonjena. To misel je večkrat ponovil tudi Igor Akrapovič, ko je omenil, da niso v Sloveniji največji problem visoki davki, temveč nestabilna zakonodaja, kar vključuje tudi spreminjanje davkov. To pa seveda onemogoča poslovnemu svetu planiranje za več kot pol leta naprej.

 

Več zakonov – več reda? Ne manj svobode, več politike v vseh porah življenja. 

Zakaj je Slovenija hippernormirana?

Ideološko bi lahko pripisal težavo ohranjanju socializma in zapisu v ustavi, da je Slovenija socialna država.

Tehnično pa gre za klientelizem, ki mu z drugo besedo mirno lahko rečemo sistemska korupcija. Vzemite v roke naključni slovenski zakon. Kaj boste videli, če znate brati med vrsticami? Stavke kot so: »se ustanovi vladni svet … se ustanovi vladna agencija … se ustanovi ministrstvo … se dodeli pravico izvajanja izobraževanj v namen CPP … se dodeli pravico dajanja energetskih izkaznic … ». To je klasični klientelizem prosto po Matvežu Frangežu (SD). To je eklatantno zaničevanje in zanikanje idej svobodne gospodarske pobude in prostega trga.

Zakaj se v RS stanje slabša, zakaj je svobode čedalje manj?

Ker se je komunistična partija konec osemdesetih let prejšnjega stoletja razbila na levico in kvazi desnico, ideje pa so ostale enake. Zato v RS nismo nikoli imeli političnih strank, ki bi de facto zagovarjale tržno gospodarstvo in z njim povezano vladavino prava. Raje se je vzdrževalo državno lastništvo podjetij (nasprotovanje privatizaciji) in bank ter kadriranje po politični barvi.

Leta 1991 smo imeli v RS 1.037 zakonov, leta 2013 pa že 18.090. Postajamo hiperregulirana in hieprtaksirana država

Trendi

Trendi so severnokorejski. Grafi na slikah zelo lepo prikazujejo kako se je število zakonov in podzakonskih predpisov od začetka devetdesetih do konca leta linearno zviševalo. Leta 1991 smo imeli 1.037 zakonov, leta 2013 pa že 18.090. V statistiko podzakonskih predpisov niso vključene objave o imenovanjih, pozivih, razpisih in podobne objave, ki nimajo normativne narave. Izključene so tudi objave samoupravnih lokalnih skupnosti in objave iz uradnega lista - mednarodne pogodbe.