NAREDITE NAM TO DEŽELO TAJKUNSKO - JAVNA POBUDA ZA ALTERNATIVNI ODKUP IN PREOBLIKOVANJE MERCATORJA V KOOPERATIVO NAŠ MERCATOR

Zgodovinsko ozadje prodaje Mercatorja

Ne mislim, da je Agrokor idealen kupec podjetja Mercator. Dejstvo pa je:

a)      da so slovenske vlade (Drnovškova, Ropova, prva Janševa, Pahorjeva in magistrina) toliko časa in tolikokrat izigrale resne mednarodne vlagatelje, da smo popolnoma izgubili kredibilnost. Zato so med redkimi interesenti za nakup slovenskih podjetij bank zgolj še razni mambo jumbo in čuđi muđi vlagatelji. Zadnja preizkušnja je prodaja slovenskega Telekoma, če se bomo še tukaj obnašali neverodostojno in bo politika blokirala prodajo, smo za vedno pogreznjeni v živo blato iz katerega nas ne bo nihče več potegnil. Minister Pikalo bi prodal podjetje brez infrastrukture, letos so si izplačevali nesorazmerne dobičke v obliki dividend, torej gverilske akcije članov Kominterne že intenzivno potekajo.

b)   Upravi Mercatorja (Zoran Janković in njegov podpornik izpred magistrata Žiga Debeljak) sta vodili neustrezni poslovni model, ki je temeljil na pretiranem zadolževanju, poleg drugih napak in ustvarili preko 970.000.000,00 EUR dolgov. Nadzorni odbori niso opravili svoje naloge. Slovenski mediji in Mencingerjanski ekonomisti »stroka« so trdili drugače in še vedno trdijo drugače, toda številke kažejo nasprotno.

Javna pobuda za alternativni odkup in preoblikovanje Mercatorja v kooperativo Naš Mercator: »Mercator mora ostati v rokah politike!«

Najbolji susjed

Ljubljana − V Slovenskem forumu socialnega podjetništva so v sodelovanju s strici iz ozadja, politično nomenklaturo skoncentrirano v strankah nasladnicah KP z zainteresirano strokovno javnostjo pripravili samoupravljavski zmazek javno pobudo za tajkunski sovražni prevzem z namenom izčrpavanja podjetja preko rent alternativni delavsko-potrošniško-dobaviteljski odkup podjetja Mercator in preoblikovanje v kooperativo Naš Mercator. Gre za proces preoblikovanja podjetja iz delniške družbe v kolhoz zadrugo.

Pobudo naslavljajo na širšo zainteresirano slovensko javnost in k aktivnemu sodelovanju pri njeni realizaciji pozivajo: naivne opičnjake zaposlene v Mercatorju, upokojene delavce Mercatorja, potrošnike, dobavitelje, sindikate, nevladne organizacije in vse zainteresirane državljanke in državljani Slovenije. Javno pobudo naslavljajo tudi na predstavnike državnih institucij in nosilce javnih funkcij v Republiki Sloveniji s pozivom, da se ji pridružijo, se do nje opredelijo in tudi aktivno prispevajo k njeni realizaciji.

Umazana podrobnost

Izpustil sem dirty detail, zato se tudi oglašam tako pozno, ker sem ga opazil šele včeraj. Moral sem bizarni zmazek ponudbo prebrati še enkrat. Spodnja objava je zagledal luč dneva 5. 6. 2014.

Citat iz spletne strani Slovenskega foruma za socialno podjetništvo - Javna pobuda za alternativni odkup in preoblikovanje Mercatorja v kooperativo Naš Mercator:

»Zavedati pa se je potrebno, da je nastajanje zadrug oz. kooperativ brez izmenjave izkušenj in poznavanja, predvsem pa brez institucionalne pomoči, zelo težavno početje. Socialno podjetništvo in zadružništvo je ljudem premalo poznano. To področje je prepuščeno iniciativi, ki prihaja od spodaj navzgor oz. posameznikom, pri njihovem ustanavljanju pa primanjkuje tako pravnih kot ekonomskih znanj, zelo težko pa je priti do zagonskega kapitala, ki ga potrebuje vsako podjetje – tudi zadruge.

Zato od Vlade RS pričakujemo pomoč pri vzpodbujanju socialnega podjetništva in predlagamo vladi, da zagotovi svetovanje, tudi mednarodno z oblikovanjem mednarodne ekspertne skupine strokovnjakov, možnosti financiranja za preoblikovanje podjetij, ki so se znašla v težavah in so v lasti DUTB ter druge podporne mehanizme …«

 

Javna pobuda se zavzema za sodelovanje s poslovnimi partnerji iz tujine – potrošniške delavske kooperative iz nekdanje Sovjetske Zveze t.i. kolhozi, sovhozi in gulagi. 

Sklep

Zopet sem imel prav, ideja socialnega podjetništva je v RS zaudarjala po »prejšnjem« sistemu, politiki nacionalsocializmu in tajkunih že preden je Zakon o socialnem podjetništvu prišel na svitlo. Za kaj gre, gre za to, da je vesoljnemu svetu jasno, da je socialistično vodeno gospodarstvo neučinkovito in nesocialno (nizka dodana vrednost delovnih mest – nizke plače, odsotnost nagrajevanja boljših in kaznovanja slabših = uravnilovke in politično samopstrežništvo na izdelkih in denarnem toku podjetij). In besedna zveza socialno podjetništvo je le krinka za izčrpavanje davkoplačevalskega denarja, neupravičene rente (PR, pravni svetovalci, mecingerjanci na pavšalih itd.), politično interveniranje v gospodarstvo, rentništvo, ustoličevanje tajkunov, rentništvo, socializacijo izgub in rentništvo.

Torej za odkup takega podjetja je potrebno ogromno denarja, omenjeni subjekti že po svojih zmožnostih ne bi morali zbrati večje vsote in potem bi enostavno nacionalsocialistična politika (SD) pritisnila na vlado, naj država doda še kakšno milijardico ali dve zraven. Deja vu. 

O SOCIALNO-LIBERALNIH, DEMOKRATIČNO-SOCIALISTIČNIH IN ČRNO BELIH STRANKAH

Nekoč sem se čudil sintagmi krščanska demokracija, a zgodovina me vedno znova preseneča z raznimi črno-belimi in sončno-senčnimi političnimi formacijami.

Demokratični socializem

V zadnjih dveh letih v slovenskem medijskem prostoru lahko pogosto zaznamo besedno zvezo demokratični socializem. Verjetno jo je lansirala stranka Iniciativa za demokratični socializem. Seveda gre za popolni antagonizem pojmov oz. popolni oksimoron, saj socializem po definiciji ni demokratičen. Gre namreč za totalitarni sistem z močno prisilo, ljudstvo vlada zgolj navidezno. Tudi današnja Severna Koreja se imenuje Demokratična ljudska Republika Koreja. In verjetno se tudi največji politični zagovorniki totalitarizma kot sta stranka Iniciativa za demokratični socializem in stranka Solidarnost, ne bi poistovetili s političnim režimom Severne Koreje.

 

Demokratični socializem - Severna Koreja

Socialno-liberalno prepričanje Bratušek Alenke

Magistra Alenka Bratušek na svoji spletni strani piše: »Moje osnovno politično prepričanje je bilo vedno socialno-liberalno: verjamem v solidarnost med ljudmi kot temeljno vrednoto socialne družbe, in verjamem v to, da svoboda nikoli ne sme ogrožati svobode drugega…«

Na ta oksimoron odlično odgovori Janez Šuštaršič v članku Socialno-liberalna volilna mineštra (SIOL, 5. 6. 2014) z mislimi:

»Socialna država je ena od resnih groženj svobodi in je v nasprotju s temeljnim liberalnim načelom, na katero se lahkomiselno sklicuje tudi prva zaveznica Alenke Bratušek, namreč ona sama …

Treba se bo torej odločiti, ali ste za svobodo ali za socialo. Za oboje hkrati ali za vsakega malo ne morete biti, če seveda želite, da bi bilo vaše stališče logično …

Vsak od teh načinov zanikanja svobode ima svojo politično preslikavo. Če na prvo mesto postavljate vrednote in moralo, ste verjetno politični konservativec. Če je za vas družba pomembnejša od ljudi, ste najbrž socialni demokrat. Če govorite o izkoriščanju, pa ste seveda marksist, morda cepljen še z okoljskim fundamentalizmom….

Vse to so mogoči svetovni nazori in vso pravico imate, da druge prepričujete o svojem prav. Kakor danes stvari stojijo, boste verjetno uspešnejši od tistih, ki na prvo mesto postavljajo svobodo. Smešno pa je, če pripadate kakšnemu od teh nazorov in se vseeno oklicujete za liberalca.«

Torej, v enem stavku socializem in liberalizem, ki pomeni svobodo in vključuje tudi liberalno gospodarstvo s svobodnim trgom, sta v logično popolnoma nezdružljiva pojma.  

Alenka Bratušek: »Moje osnovno politično prepričanje je bilo vedno socialno-liberalno«.

V razmislek

Preden se ogrejete za črno bele stranke, dobro razmislite. Ko greste v trgovino z malimi živalmi ali zavetišče, tudi ne kupujete živo-mrtvih hišnih ljubljenčkov. Ali pa jaz živim v svetli temi….