JE SLOVENIJA PRIPRAVLJENA NA VAL BEGUNCEV?

Balkanska vojna v devetdesetih

Dobro se spomnim zgodnjih devetdesetih, ko so k nam prišli begunci iz Bosne. Tretjino moje družbe so predstavljali begunci. Bili so enakovreden del naše družbe oz. druženja. Bili so pretežno dobro integrirani, proaktivni in kar sem jih jaz poznal, niso bili delinkventi. Sočasno sem bil tedensko tarča nasilja potomcev priseljencev iz istih krajev. Brez razloga. Zanimiva situacija.

Kategorije beguncev in azilantov

Nekaj je žrtev vojne, nekaj islamizacije sveta, nekaj političnih migrantov, prevladujejo ekonomski migranti, ki slišijo izrazito pozitivne plati o Evropi, predvsem o izbranih državah (Nemčija, Velika Britanija in Francija), pogosto pa slika držav ni taka kot jo poznajo in službe jih ne čakajo za vsakim vogalom.

V RS dobivam občutek, da vse vrste beguncev dajemo v isti koš, menim, da je nujno potrebno ločiti med ekonomskimi migranti in begunci.

Stanje na Balkanu

V Srbiji in Makedonij trenutno poteka cela drama glede beguncev. Srbija ni končna destinacija beguncev, je pa po domače povedano preplavljena z begunci. Grčija je polna beguncev. V Srbiji se sprašujejo: »Tudi Srbiji gre gospodarsko-finančno in posledično socialno slabo, pa ne bežim iz svoje države na Zahod, zakaj dovoliti množicam ljudi neturistični vstop v druge države?«.

Madžarska postavlja varnostni zid

Da Madžarska postavlja varnostni zid pomeni, da se bodo begunci preusmerili preko Hrvaške v Slovenijo. Kolega iz Sl. Filant. mi je razložil, da načelno Schengenski prostor deluje dobro in da takega navala kot je v Srbiji ne bo.

Avstrija razmišlja o postavitvi varnostnega zidu

Ker Avstrija razmišlja o postavitvi varnostnega zidu, obstajata dve možnosti: ali se bodo begunci preusmerili preko Romunije v smeri Zahoda ali bodo ostali v Sloveniji. RS sicer ravno tako velja za tranzitno državo.

RS planira vstop maksimalno 900 beguncev, načelno pa 230

Po poročanju Dnevnika (27. 7. 2015) naj bi enoletna oskrba 900 beguncev Slovenijo stala 11 milijonov €, s tem da bi zapolnili popolnoma vse kapacitete vključno s počitniškimi hišami na Debelem Rtiču in samskem domu na Kotnikovi v Ljubljani. Medetična trenja, morebitna škoda in medicinska oskrba verjetno niso všteti.

900 oseb ali več pride v nekatere balkanske države dnevno.

Je Slovenija pripravljena na val beguncev?

Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti oz. Ministrstvu za notranje zadeve niso pripravili programov, ki bi begunce vključili v slovensko družbo (aktivna politika zaposlovanja itd.). Samo nastanitvene kapacitete ne zadostujejo. Koliko denarja bo namenjenega za integracijo? Koliko denarja bo namenjenega za soočanje s psihosocialnimi problemi, ki jih imajo begunci? Kako bo z nastanitvami? Kako bo z učenjem jezika za otroke, ki bodo šoloobvezni? Koliko denarja bo za usposabljanje inštitucij, na katere bodo »padli« begunci – CSD, šole, zdravstveni domovi…

Poleg tega ima RS izrazito slabe makroekonomske kazalce in če v EU »zmanjka« poceni denarja, bo v RS standard močno padel. Trenutno dobivamo močan kreditni doping, veliko preko naših meja zmožnosti. Naš javni dolgo presega 80 % BDP, pričakujemo letni proračunski primanjkljaj v višini 1,4 milijarde €.

Bo Evropa etično, socialno in finančno počila?

Evropa že poka. Menim, da se pripravlja nova dolžniško-delniška kriza (pok obeh balonov zaradi preobilice poceni denarja: nizke obrestne mere, quantitative easing). Finančna absorpcija beguncev je na meji.

Evropa poka tudi etično, izgublja identiteto. Letos sem bil na 16-dnevnem dopustu na različnih koncih Nemčije (z izjemo vzhoda) in ta meni ljuba država si nikakor ni več podobna, izgubila je identiteto. Bil sem v različnih mestih, v vseh je več kot polovica tujcev, v nekaterih predelih se javno nemško ne govori več. Govoril sem z nemški prijatelji, ki so mi blizu in jih poznam že leta in nihče ne želi govoriti o tem »saj je v redu«. Nemci so že 100 krat preplačali holokavst, socialistični eksperiment med drugo svetovno vojno jih bo zaznamoval za vedno. V Grčiji (kateri po mnenju režimskega novinarja Boštjana Videmška »nihče ni stopil nasproti«) že pogrevajo stare zgodbe in nacionalsocialisti v Sloveniji ravno tako (Violeta Tomič iz Združene levica).

Begunci se mi sicer smilijo, vendar bi tako kot Srbi sam lahko rekel: V Švici se živi boljše, sistem je bolj pravičen, pa kljub temu ne bom zapustil svoje države zgolj kot ekonomsk migrant, razlika bi seveda bila, če bi na oblast prišli nacionalsocialisti (npr. stranka Združena levica) in bi pričeli s spremembo ustave in ponovno konfiskacijo premoženja. Potem bi seveda poiskal pot drugje izven diktatorskih režimov..

 

Evropa socialno in kulturno ne bo več takšna kot je bila...

Multikulti

Model multikulti evidentno ne deluje. Večina evropskih držav tujcem takoj podari socialne pravice in postanejo socialni podpiranci, dogaja se getoizacija.

Podpiram ekonomske migracije, ki tudi koristijo Evropi (Sloveniji), npr. prihod poceni delovne sile oz. vrhunskih znanstvenikov. Vendar ima Evropa omejene kapacitete absorpcije števila beguncev. Finančno in socialno-kulturno. Moramo pomagati, vendar se moramo tudi pripraviti, da bo politika vključevanja tujcev ustrezna in ne bo resneje ogrožala evropske socialne, finančne, gospodarske in etične slike in da bodo azil dobili res tisti, ki so žrtve verskih in ostalih vojn.

Še enkrat: v RS in celotni EU moramo nujno potrebno ločiti med ekonomskimi migranti in begunci z akutno problematiko...

FISKALNO PRAVILO IN MAG. BOŠTJAN J. TURK

Zakon o fiskalnem pravilu

Državni zbor je 10. julija 2015 sprejel izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu, ki konkretizira 148. člen ustave, ki je Sloveniji leta 2013 zapovedal fiskalno vzdržnost (srednjeročno uravnoteženo bilanco brez zadolževanja). 148. člen ustave torej pravi, da morajo biti javni prihodki in izdatki srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa morajo prihodki presegati odhodke, v izrednih okoliščinah pa so možne tudi modifikacije. Če v posameznem letu odhodki presežejo prihodke, se primanjkljaj v celoti pokrije s presežki drugih let.

Mag. Boštjan J. Turk: »…lahko brez zadržkov sklenem, da je bilo sprejetje fiskalnega pravila v ustavni obliki ne samo nepotrebno, ampak tudi ekonomsko in socialno škodljivo dejanje.«

V Delovi prilogi Svet kapitala (31. 7. 2015, str. 16) nam stari znanec Mag. Boštjan J. Turk, direktor Inštituta za civilno in gospodarsko pravo, v članku Kronično pomanjkanje samozavesti, razlaga o škodljivosti fiskalnega pravila.

Mag. Boštjan J. Turk je simpatičen lik, ki svoje objave rad prilagodi nazorski usmerjenosti medija, v reviji Moje Finance, ki politično ni profilirana, ostaja nevtralen, v levičarski prilogi Dela Ona, si napiše pismo bralke, ki jo skrbi, da profesor na slovenski fakulteti predava neoliberalizem (ali kdo morda ve kaj je to neoliberalizem?), v Delovi prilogi Svet kapitala se sprašuje o tem, »koliko predrznosti (ali pa nerazumevanja problematike), mora imeti politik, da si upa zacementirati« ekonomsko zelo sporno pravilo, ki utegne negativno vplivati ne samo na življenjski standard številnih predstavnikov sedanje generacije, da o prihodnjih generacijah sploh ne govorimo … smo Slovenci očitno podlegli iracionalni psihozi paničnega varčevanja, ki jo je za širjenje svojega političnega in ekonomskega vpliva v EU izkoristila Nemčija pod taktirko zvitega finančnega ministra Wolfganga Schäubleja.«

 

Klub eni najvišjih javnih porab v EU (čez 50 % BDP v obdobju petih let) smo po mnenju Boštjana J. Turka Slovenci očitno podlegli iracionalni psihozi paničnega varčevanja

 … smo Slovenci očitno podlegli iracionalni psihozi paničnega varčevanja …

·        V RS leta 2008 javni dolg znašal 21,9 % BDP, leta 2014 pa skoraj štirikrat toliko, presegel je 80 % BDP.

·        Proračunski primanjkljaj v RS je bil leta 2007 izravnan, vsa ostala leta z izjemo leta 2008 krepko nad 3 % BDP. Tudi v času zloglasnega Šušteršičevega ZUJF.

·        Potrošnja vlade v Sloveniji je med najvišjimi v Evropi, petletno povprečje je precej čez 50 % BDP.

Temu pravi strokovnjak za javne finance Mag. Boštjan J. Turk iracionalna psihoza paničnega varčevanja

Nobelov nagrajenec za ekonomijo Paul Krugman

Mag. Boštjan J. Turk omenja Paula Krugmana. Žal se je v tem času zaposlitveni staž »slavnega ameriškega profesorja spremenil. Nerodno je, da je moral zapustiti pisarno na Univerzi Princeton, bojda zaradi intelektualne nepoštenosti.

Citiram:

Slavni ameriški profesor na Univerzi Princeton in na London School of Economics ter Nobelov nagrajenec za ekonomijo Paul Krugman je v zvezi z razvpito finančno vzdržnostjo (»austerity measures«) … Zagovorniki javnega varčevanja so predvidevali, da bo zmanjševanje javne porabe komaj kaj vplivalo na gospodarsko rast in delovna mesta, a se je izkazalo, da so se motili«.

Žal se je v zadnjih 10 letih Krugmanu zgodila Estonija. Žalibog tudi Švica in ostale države z urejenimi javnimi financami, imajo manjše težave z vzdrževanjem zdrave gospodarske rasti, brezposelnostjo in enakostjo porazdelitve dohodkov (Ginijev koeficient).

Praktična uporaba fiskalnega pravila: Švedska, Švica

Predlagano fiskalno pravilo v Sloveniji sledi t.i. švicarski formuli (uvedeno dobrih 10 let nazaj). Ker velja Švedska zaradi selektivne kognicije v RS za obljubljeno deželo zaradi visoke redistribucije, si raje poglejmo malce drugačen, švedski primer, ki je v veljavi približno enako časovno obdobje. Tukaj si lahko preberete zanimivo študijo Martina Flodéna: Automatic fiscal stabilizers in Sweden 1998 – 2009. Prosim na glas komentirajte šele, ko boste prebrali študijo.

Iz priložene študije in še nekaj drugih študij referenčnih ekonomistov (SCI objave) sledi, da gre za avtomatsko proračunsko formulo, ki daje dobre rezultate, saj političnim strankam in pridruženim interesnim skupinam onemogoča, da bi bili preveč zapravljali, z drugimi besedami, da bi živeli v okviru državnih zmožnosti.

Kaj pomeni fiskalno pravilo?

Kaj pomeni fiskalno pravilo so politike septembra 2012 spraševali TV novinarji, mislim da 24 ur. Seveda nihče ni videl kaj pomeni beseda fiskalen, vključno z gospodarskim ministrom Vizjakom (SDS). Izjema je bil najmlajši med anketiranci M. Tonin (NSI).

Odgovor sledi v naslednjem poglavju.

Šment, fiskalno pravilo deluje po definiciji proticiklično

Šment, fiskalno pravilo deluje po definiciji proticiklično. Seveda se resni ekonomisti kot sta Jože Mencinger in mladi staroekonomist Aleksandar Kešeljević (SMC) s tem ne strinjata in trdita, da ima predlagano fiskalno pravilo v RS prociklične učinke. Seveda tega nista nikoli argumentirano utemeljila.

Kaj pomeni proticikličnost?

Če bo v RS gospodarska rast dovolj visoka, bomo imeli presežek v proračunu, če pa bomo v recesiji, pa bomo lahko imeli ustrezno visok primanjkljaj.

Če se RS znajde v recesiji, ji fiskalno pravilo avtomatsko omogoča povečan primanjkljaj, s čimer lahko poveča npr. socialne transferje in z znižanjem davkov ali bolj značilno za slovensko socialistično okolje, z javnimi investicijami spodbuja gospodarstvo. Ko pa se slovensko gospodarstvo znajde v konjunkturi, pa fiskalno pravilo zahteva, da ima država presežek v javnih financah in si dela zaloge za recesijske čase (v času konjunkture do leta 2008 se slovenska politika tega ni dovolj dosledno držala, ogromno je bilo predimenzioniranih investicij v beton, pretežno »nerazvojnih«). Fiskalno pravilo je torej avtomatizem, ki vodi do tega, da so skozi vse faze gospodarskih ciklov, torej od konjunkture do recesije ali obratno, javne finance (ne samo proračun) uravnotežene. Tako javni dolg sčasoma ob višanju BDP relativno pada. 

VELEIZDAJE NE BO

Ponudnikov za nakup Telekoma Slovenije ni, ne bomo hlapci tujemu kapitalu

Britanski sklad Cinven, ki je edini v postopku oddal zavezujočo ponudbo za nakup slovenskega Telekoma, je odstopil od nakupa. Med glavnimi razlogi za ta korak navaja zelo negotovo poslovno okolje, v katerem posluje Telekom Slovenije, kompleksnost političnega okolja v Sloveniji in tudi močno odmevnost prodajnega postopka v javnosti.

Postopek prodaje Telekoma Slovenije je končan. Še enkrat čestitke Janku Webru (SD), Luki Mesecu in ostalim, ki jih navajam v članku PRODAJATELEKOMA? VELEIZDAJE NE BO?

Izkupiček prodaje

Izkupiček prodajnega postopka Telekoma Slovenija v letu 2015 so milijonski stroški za svetovalce. Važno je, da smo zmagali proti neokolonialistom in da je podjetje ostalo v rokah slovenske politike.

Tuji kapitalistični imperialisti se tepejo za slovensko družinsko srebrnino

Za NKBM smo imeli le enega ponudnika, za Telekom Slovenije prav tako, trenutno  za Telekom Slovenije ni nobenega zanimanja.

PS: V Evropi in tudi do nedavnega v ZDA se srečujemo, zaradi ukrepov kot je quantitative easing, z visoko stopnjo likvidnosti in tudi veliko količino opravljenih transakcij. Investitorji so pripravljeni za nakupe, skladi imajo dovolj kapitala. Je pa po drugi strani tudi ponudba za eventualne nakupe dobra, cene so razmeroma ugodne.

Telekom Slovenije je uradno še vedno na prodaj, kljub temu, da ga nadalje upravlja politika sledi odpuščanje

 leta 2008 bi lahko za Telekom Slovenije dobili 400 € za delnico, zdaj naj bi dobili približno sto evrov oziroma maksimalno, če bi bilo poslovanje optimalno in če bi se tožbe ugodno rešile 120 evrov. Prihodki Telekoma Slovenije še upadajo, čeprav Telekom povečuje učinkovitost. Med drugim tudi s tem, da tudi odpušča odvečen kader. Je pa tip podjetja v zreli fazi, kar pomeni, da vrednosti vseh svetovnih telekomov nikoli ne bo več na tako visoki stopnji.

Dobro je, da Telekom Slovenije ne dobi strateškega lastnika in ga še naprej upravlja slovenska politika

Če bi Telekom Slovenije dobil strateškega lastnika, bi presahnile rente raznim svetovalnim podjetjem (pravno svetovanje, PR itd.). Ravno tako politika ne bi morala zaposlovati vrhunskih strokovnjakov.

Telekom Slovenije vlaga v razvoj

Seveda Telekom Slovenije vlaga v razvoj, licenčnino za frekvence šteje kot vložek v opremo. Pri tem nikakor ne gre za perfiden načinov izčrpavanja podjetja, ki se ga gre politika, to je jasno vsakemu smrtniku.

 

Zmagal je razum, odgnali smo vse neokolonialiste, Telekom Slovenije ostaja v rokah slovenske politike

Širjenje Telekom Slovenije na Balkan

Slovenski Telekom želi kupiti srbskega, žal spremenljivka glede financiranja staja še neznanka. Je pa trenutno v Evropi precej poceni denarja tako kot v času konjunkture do leta 2008 in nič ni nemogoče. V končni fazi smo za to tukaj davkoplačevalci, ki radi pomagamo, saj je v našem nacionalnem interesu, da Telekom Slovenije ostane v rokah slovenske politike. Najverjetneje je torej, da se bo Telekom privatiziral prek dokapitalizacije, ta denar pa porabil za prevzem Telekoma Srbija.

Sreča v nesreči

Cinvenovo sporočilo o negotovem poslovnem in neugodnem političnem okolju bo negativno vplivalo na druge morebitne tuje vlagatelje v Sloveniji. Janku Veber si zaslužil državno odlikovanje strankarskega kolega Boruta Pahorja, saj je uspešno odgnal neoliberalne vlagatelje, ki bi zasužnjili Slovenijo in eksportirali dobiček v davčno bolj ugodna okolja.

NPU preganja vodstvo DUTB

Kdo pravi, da Slovenija ni pravna država? Vodstva DUTB, ki prodaja Telekom Slovenije preganja NPU (Sava). Pri tem aktivno sodeluje Računsko sodišče. Tako lahko slovenski nadzorni mehanizmi in pravna država prepreči transparentno privatizacijo vsakega slovenskega politično vodenega podjetja (Triglav, Telekom,…).

Zakaj sploh privatizirati?

Nikakor ne zaradi katastrofalno slabega upravljanja podjetij v politični »lasti«, temveč le zato, ker Evropska komisija to pričakuje od nas. Vsaj tako pravijo ugledni profesorji, ki menijo, da je prodaja za njihove svetovalne pogodbe škodljiva. 

ODPIS DOLGOV

Zakon o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov

Državni zbor je v petek, 17. julija 2015, sprejel Zakon o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov z 59 glasovi za in nobenim proti. Odpisovali bodo eno leto stare dolgove oziroma dolgove, ki so nastali pred letom 2014. Danes je ukrep stopil v veljavo.

Po mnenju ministrice A. K. Mrak družbeno odgovorna podjetja ne ustvarjajo delovnih mest, temveč odpisujejo dolgove.

 Kriteriji za odpis dolgov

Na spletni strani MDDSZ so objavljeni kriteriji za odpis dolgov:

Fizična oseba, ki ima dolg do upnika in je kadarkoli v obdobju med 1. 1. 2015 in 30. 6. 2015 prejemnica oziroma prejemnik:

·        denarne socialne pomoči ali

·        varstvenega dodatka ali

·        veteranskega dodatka ali

·        otroškega dodatka iz 1. oziroma 2. dohodkovnega razreda ali

·     otroškega dodatka v 3. dohodkovnem razredu in je hkrati katerakoli oseba navedena v odločbi o pravici do otroškega dodatka tudi prejemnik dodatka za nego otroka oziroma dodatka za veliko družino.

Kaj je z revnimi zaposlenimi, ki nimajo lastnega vrta ali z revnimi brezposelnimi, ki niso prejemniki pravic iz javnih sredstev?

Družbeno odgovorne organizacije

Po poročanju MDDSZ je 47 podpornikov projekta o odpisu dolga najšibkejšim 20.7. 2015 podpisalo sporazum, v okviru katerega bodo upniki, med njimi javna elektro, energetska, komunalna podjetja, zavarovalnice, banke, upravniki, občine in tudi država dolžnikom odpisali dolgove, in sicer v obdobju od podpisa sporazuma do 31. 1. 2015.

Pri tem je Ministrica dr. Anja Kopač Mrak je izpostavila, »Ponosna sem, da je še veliko družbeno odgovorih organizacij, ki jim je mar za najšibkejše«, je dejala ministrica.

Izjava je uradno stališče ministrstva, ki je na svoji spletni strani objavilo: »V ponedeljek, 20. julija 2015, je v Križankah potekal podpis Sporazuma o izvedbi odpusta dolgov, h katerem so pristopila številna družbeno odgovorna elektro, energetska in komunalna podjetja, banke, zavarovalnice ter županje in župani.«

Družbeno odgovorne organizacije so torej po mnenju ministrice dr. Anja Kopač Mrak tiste organizacije, ki odpisujejo dolgove in ne tiste, ki vlagajo v razvoj, posledično zaposlujejo in ker ustvarjajo dobiček tudi polnijo proračun in ne potrebujejo državnih dokapitalizacij. Seveda ne, dobiček bi bilo potrebno v avantgardni socialistični družbi prepovedati

Slovenija ima 212 občin

Številne občine so »v minusu« in potrebujejo vsakoletne masivne finančne injekcije iz državnega proračuna, saj same ne ustvarijo dovolj dodane vrednosti, da bi samostojno preživele župana in ostale občinske birokrate ter njihove vrtičke. Družbeno odgovorno je, da take občine odpisujejo dolgove.

Prometni prekrški

Zakon o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov predvideva tudi odpis dolgov nastalih zaradi prometnih prekrškov. V samoupravni avantgardni slovenski družbi je prav, da ni moralne buržoazne dileme o etičnih vidikih podpiranja prometnih prekrškarjev.

Davkoplačevalski denar

Ministrica dr. Anja Kopač Mrak zagotavlja, da nikakor ne želijo spodbuditi kulture neplačevanja. Upravičencev naj bi bilo do 100.000. Denar bomo prispevali davkoplačevalci, čez eno leto bomo odpisovali dolgove istim upravičencem.