SNAGAZIN – POLEG RTV IN GLASILA LJUBLJANA, ŠE ENO GLASILO SOCIALISTIČNE AVANTGARDE, KI SMO GA PRISILJENI PLAČEVATI Z JAVNIM DENARJEM

Vseeno mi je kaj pišejo mediji, moti me zgolj, če gre za maniplulantske zapise v medijih, ki so financirani iz davkoplačevalskega denarja oz. javnega denarja (občine itd.). Naročnine za RTV že dolgo ne plačujem več, očitno jo bom kmalu prisiljen plačevati, čeprav nimam TV sprejemnika in programov TV SLO ne želim gledati. Kaj pa lokalni mediji in mediji javnih podjetij? Večkrat sem že pisal o glasilu Ljubljana, ki smo ga prisiljeni plačevati, v katerem je prostor zgolj za zapise ritoliznikov Zorana Jankovića manj kot 70 let starih članov Zveze borcev (druga svetovna vojna se je končala leta 1945) in občinskih parazitov častnih meščanov Ljubljane in oseb, ki delajo v dobrobit Ljubljane.

 

Uvodnik direktorja javnega podjetja Snaga v reviji Snagazin

Ugotavljam, da me neizmerno razveseljuje tudi glasilo socialistične avantgarde Snagazin, ki smo ga ravno tako prisiljeni plačevati v okolju prijazni nakladi 155.000 izvodov. Posebej priporočam v branje uvodnik direktorja javnega podjetja Snaga, marksista, ki na podlagi uvodnika ni nikoli prebral nobene Marxove knjige Janka Kramžarja - Mi nismo sanjači in seveda iskrive misli Vesne Vuk Godina, o kateri sem tudi že pisal, na podlagi svojih osebnih izkušenj. Ugotavljata, da naj bi imeli v Sloveniji kapitalizem in v kapitalizmu trošimo preveč in kupujemo poceni robo, ki se hitro obrabi. Res je, kupujemo preveč, kupujemo poceni robo, ki se hitro obrabi. Kaj ima to veze s kapitalizmom in sploh kakšno zvezo ima slovenska zakonodaja in gospodarstvo s kapitalizmom? Poleg tega se tisti, ki nam spomin sega dovolj daleč spomnimo, kako smo v sedemdesetih letih v času komunizma hodili v Trst in Gradec in kupili vse, kar se je svetilo, vso ceneno robo. Zapravili smo vse. Ker je bil socializem manj produktiven, smo lahko kupili manj cenene robe. Je bilo to dobro? Si manj produktiven, bolj reven in ustvariš manj smeti? Sicer pa potrošništvo nimam nobene veze s kapitalizmom. Kdor ne verjame, naj gre gledati divje potrošništvo v kapitalistično Švico. Ne boste verjeli, kako skromno tam živijo in kako dodelano imajo okolijsko in »smetarsko« politiko. Lažje kot biti svetovljanski, okolijsko odgovoren in iskren, pa je citirati Žižka in Marxa oz. pripisovati Marxu neke izjave in seveda uživati v tujem, tj. davkoplačevalskem denarju (Kramžar, Godina).