Vseeno mi je kaj pišejo mediji, moti me zgolj, če gre za
maniplulantske zapise v medijih, ki so financirani iz davkoplačevalskega
denarja oz. javnega denarja (občine itd.). Naročnine za RTV že dolgo ne
plačujem več, očitno jo bom kmalu prisiljen plačevati, čeprav nimam TV sprejemnika
in programov TV SLO ne želim gledati. Kaj pa lokalni mediji in mediji javnih podjetij?
Večkrat sem že pisal o glasilu Ljubljana, ki smo ga prisiljeni plačevati, v katerem je prostor zgolj za zapise
ritoliznikov Zorana Jankovića manj kot 70 let starih članov Zveze borcev (druga
svetovna vojna se je končala leta 1945) in občinskih parazitov častnih meščanov
Ljubljane in oseb, ki delajo v dobrobit Ljubljane.
Ugotavljam, da me neizmerno razveseljuje tudi glasilo socialistične
avantgarde Snagazin, ki smo ga ravno tako prisiljeni plačevati v okolju prijazni nakladi
155.000 izvodov. Posebej priporočam v branje uvodnik direktorja javnega podjetja
Snaga, marksista, ki na podlagi uvodnika ni nikoli prebral nobene Marxove knjige
Janka Kramžarja - Mi nismo sanjači in seveda iskrive misli Vesne Vuk Godina, o kateri sem tudi že pisal, na podlagi svojih osebnih izkušenj.
Ugotavljata, da naj bi imeli v Sloveniji kapitalizem in v kapitalizmu trošimo
preveč in kupujemo poceni robo, ki se hitro obrabi. Res je, kupujemo preveč, kupujemo
poceni robo, ki se hitro obrabi. Kaj ima to veze s kapitalizmom in sploh kakšno
zvezo ima slovenska zakonodaja in gospodarstvo s kapitalizmom? Poleg tega se
tisti, ki nam spomin sega dovolj daleč spomnimo, kako smo v sedemdesetih letih
v času komunizma hodili v Trst in Gradec in kupili vse, kar se je svetilo, vso
ceneno robo. Zapravili smo vse. Ker je bil socializem manj produktiven, smo
lahko kupili manj cenene robe. Je bilo to dobro? Si manj produktiven, bolj
reven in ustvariš manj smeti? Sicer pa potrošništvo nimam nobene veze s
kapitalizmom. Kdor ne verjame, naj gre gledati divje potrošništvo v
kapitalistično Švico. Ne boste verjeli, kako skromno tam živijo in kako dodelano
imajo okolijsko in »smetarsko« politiko. Lažje kot biti svetovljanski, okolijsko
odgovoren in iskren, pa je citirati Žižka in Marxa oz. pripisovati Marxu neke
izjave in seveda uživati v tujem, tj. davkoplačevalskem denarju (Kramžar,
Godina).
Ni komentarjev:
Objavite komentar