Porodila
so se mi tri vprašanja:
1.
Zakaj desno-liberalna
vlada viša različne vrste davkov?
2.
Zakaj sploh imamo
volitve v državni zbor?
3.
Zakaj imamo koalicijsko
pogodbo?
4.
Se je tudi Janez
Šušteršič prodal?
Poglejmo
kaj se je zgodilo v obdobju »drugega Janševega mandata«?
 |
| Klasični levičar |
Zelo
na kratko si poglejmo katere vrste obdavčitev so se zvišale:
1. Uvedba 6,5-odstotnega davka na vse finančne storitve, ki so zdaj oproščene
DDV-ja - opravičilo: naj bi davek uvedla cela Evropa, saj naj bi bili finančno-kapitalski
trgi vir vsega zla in na podlagi tega se doseže populistične učinke. Praksa
kaže, da ta oblika davka v proračun ne prinese kaj dosti, pa ne samo to,
povzroča odlivanje kapitala v bolj ugodna območja in odganja investitorje na
druge trge.
2. Trošarine – zoper pričakujemo povišanje v višini 3 % - način, kako na hitro napolniti
proračun, kot večina davkov uničujejo delovna mesta (energenti) in
obremenjujejo tudi tiste z najnižjimi dohodki (energenti). Če ignoriramo
lastnosti Lafferjeve krivulje, kljub višanju davkov, dobimo v proračun manj.
3. Obremenitve delodajalcev preko
nove ureditve trga dela in ZPIZ II – PayGo je poponoma neustrezen sistem v času
današnjih demografskih trendov – Ponzijeva shema, piramida. Profitirali bodo
tisti na začetku piramide, za srednje in mlajše generacije bodo ostale
drobtinice. Medgeneracijska solidarnost je alibi za solidarnost do starejše generacije,
ki je rasla v času komunizma in ga podpirala, monopoli, zakoni polni klientelizma
nam ne koristijo.
4. Dohodnina - uvedba novega, višjega 50 %
davčnega razreda pri višini 69.313 €/leto – naj bi bilo orožje pred sindikati.
Priznam pa, zelo dobro, da se širi srednji dohodninski (41 % obdavčitev).
Hkrati se uvaja razbremenitev s socialno kapico. Kje je logika? V
populizmu, seveda.
5. Višje takse na izpuste ogljikovega
dioksida – Evropa, Evropa, trajnostni razvoj, Evropa, trajnostni razvoj.
Neumnost, sem se sicer vozim celo leto na delo s kolesom in imam izrazit odnos
do okolja, vendar ocenjujem okoljski populizem zgolj kot sredstvo za polnjenje
proračuna. Nihče se ne bo vozil manj z motornimi vozili, prevozniki bodo manj
konkurenčni.
6. DDV – po svoje razumem, da ni jasno
zakaj bi recimo bilo kladivo obdavčeno po 20 %, rože pa po 8,5 %, potem se malce
provocira medije, ki so večinoma levičarska trobila (bo šlo pa več denarja
zanje iz proračuna nazaj in bo enako, saj so mediji vendarle v interesu
javnosti, kaj ne?). Sicer pa dvig DDV po moje ni ravno nekaj, kar bi bilo
socialno, spodbujalo gospodarstvo in razvoj delovnih mest, ampak na hitro nekaj
prinese v proračun. Da zaradi sindikalističnih blodenj, ki vztrajajo na enaki masi
plač in številu zaposlenih v javnem sektorju, ne pa na nagrajevanju
učinkovitosti, iščemo na hitro denar in s tem uničujemo delovna mesta in
obremenjujemo socialno šibke, se mi ne zdi ravno modro. Samo, da se
sindikalisti ne bodo razjezili, samo, da ne bo ulice.
7. Višanje davka na
kapitalske dobičke s
20 na 25 %. – prosijo nas varčevalce, naj denarja ne varčujemo za starost…,
predvsem pa nas milo prosijo, da denar odnesemo onkraj meja SRS.
8. Višanje stopnje davka na
motorna vozila – populizem, namenjen mirjenju sindikatov, v proračun se bo
steklo zelo malo.
9. Nov davek na vodna plovila - populizem,
namenjen mirjenju sindikatov, v proračun se bo steklo zelo malo.
 |
| Lafferjeva krivulja |
10. Nov davek na nepremičnine
višjih vrednosti - populizem, namenjen mirjenju sindikatov, v proračun se bo
steklo zelo malo.
Odgovori
na vprašanja so na dlani:
1.
Zakaj desno-liberalna
vlada viša različne vrste davkov?
Populizem,
pragmatizem, oportunizem vpet v socialistični način razmišljanja.
2.
Zakaj sploh imamo
volitve v državni zbor?
Verjetno je to odvečni proračunski odhodek. O vsem odločajo sindikati in
ostale interesne skupine, ki niso demokratično izvoljeni subjekti. Vlada
dela reforme (trg dela, pokojninska po diktatu sindikatov, že prve različice,
pogajalska izhodišča. In potem se usklajujejo z njihovimi dodatnimi željami.
Sindikati seveda za napake (izguba delovnih mest npr.) ne odgovarjajo.
3.
Zakaj imamo koalicijsko
pogodbo?
Je populističen
in neuporaben kos papirja, vaba za tiste ljudi, ki v Sloveniji ne razmišljajo
socialistično (podjetnike). Višanja
davkov ni bilo v pogodbi, temveč ravno obratno v sklopu s transparentno
privatizacijo. Dobivamo višje davke in nastavljanje svojih ljudi v razne organe,
namesto privatizacije.
4. Se je tudi Janez Šušteršič
prodal?
 |
| Kriptosocialist |
Da je Janša pač Janša ni noben izgovor za višanje davkov,
Janša je zgolj premier, Šušteršič pa minister za finance. Višanje davkov, dokapitalizacija
bank s strani davkoplačevalcev in ustanovitev slabe banke, so zgolj
nadaljevanje zgodbe o nacionalnem interesu, beri podpiranje skorumpiranih,
klientelističnih tajkunsko-sindikalnih navez iz časa komunizma. Levi, desni, sredinski,
liberalni – vsi enaki, vsi levičarji. Ne zaupam nobenemu slovenskemu politiku
več, niti enemu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar