četrtek, 29. december 2011

CENA NACIONALNEGA INTERESA


En teden je minilo, ko je Mercator sporočil, da bi prevzel Pivovarno Laško in stvar mi nikakor ne gre iz glave. S tem je vrnil udarec, saj so Laščani želeli prodati svoj delež Mercatorja. Podobne zgodbe se spomnimo izpred nekaj let (Petrol vs. Istrabenz).


Kje in kako naj bi Mercator zbral denar za nakup Laškega, saj naj bi imel po neuradnih podatkih že za več kot milijardo € dolgov? Laško pa bi predstavljalo še dodatnih 900.000 € bremenitev za Mercator (kupnina + dolgovi v višini cca. 400.000 €)? Torej bi iz izgubarsko-zadolženega podjetja naredili tempirano bombo. Lahko bi spremenili novorek »zadolžen kot Grki« v še bolj aktualnega: »zadolžen kot Mercator«! Kakšen menedžer bi šel prevzemati podjetje, ki ima dolgove toliko višje od svoje vrednosti?

Poleg tega je prevzemna ofenzivna namera Mercatorja z vidika konkurenčnega prava nedopustna (vertikalna integracija med trgovcem in celotno slovensko industrijo pijač ter mediji (Delo in vse kar sodi zraven ter Večer). Račun oziroma visoko ceno bomo plačali kot vedno uporabniki izdelkov in davkoplačevalci. Se nismo iz pivovarska vojne v letu 2001 nič naučili? To je bil eden ključnih vidikov tajkunizacije Slovenije z monopolizacija trga, ki se je začel v parlamentu pod taktirko LDS in Milana Kučana. Bo Matičič tiho, bo zavaroval pravi nacionalni oz. javni interes?

In počasi prihajamo do bistva, do izvora vsega zla – NLB, družinska srebrnina, zdaj že čisto brez patine, ki »mora« ostati v državni lasti. In ravno NLB bo »reševal« Mercator, kdo pa drug, spoštovani davkoplačevalci! NLB, ki ji naši Mencingerjanci ne pustijo prodati Mercatorja. Ne trdim, da je Agrokorjeva ponudba dobra, vprašanje je »kakšnega izvora« je Agrokorjev denar in ali ne bi dobili zgolj hrvaškega Kordeža, ki ga je pred nekaj leti tako hvalila glava družine Repovž – Mija Repovž, mati urednika najbolj manipulatorskega rumenega tiska Mladina. Seveda se je kot pri ostalih basnih omenjene ekipe izkazalo dve leti po pisanju hvalnic Kordežu, da njegov model menedžerskega prevzema, ki ga je že takrat jasno razgalil, ne pije vode. 

Ne pozabimo na več kot 200.000.000,00 € izgube NLB v letu 2010 in letošnje dokapitalizacije v višini 250.000.000,00 od česar je država vplačala dobrih 243.000.000,00 €. Banki pa še vedno manjka 1,4 milijarde € in ne more normalno opravljati vseh svojih funkcij... Je upravljavcem in nadzornikom jasno kakšen čudež se mora zgoditi, da NLB preide na ustrezno raven količnika TIER 1? 

Cena slovenskega lastništva Mercatorja, Laškega in NLB je žal enostavno previsoka, predvsem pa to velja za NLB. Kaj ni že vsem aktivnim davkoplačevalcem postalo jasno, da je nacionalni interes, zgolj interes tranzicijske levice in sorodnih omrežij (tudi desnica se v letih 2004-08 ni ravno izkazala, da si iskreno želi prekiniti prakso LDSovske divje privatizacije in uzurpacije t.i. »nacionalnih šampionov« in s tem zniževanja vrednosti slovenskih podjetij ter kanaliziranja davkoplačevalskega denarja v žepe izbrancev). Da je morda nacionalni interes samo v interesu raznih modrecev iz EIPF (Mencinger, Križanič, Štiblar), sindikalistov in t.i. tajkunov (Zidar, Kordež, Janković…)? 

Posledice za slovensko ekonomijo in blaginjo bodo hude, zagotovo ne samo zaradi padca ratinga Slovenije na lestvicah nekaterih ocenjevalnih hiš in višjih pribitkov na obveznice. 

Lista Gregorja Viranta je edina napovedala v svojem predvolilnem programu, da bodo odsekali glavo zverini. »The root of all evil« - NLB bi prodali, tudi 25 + 1 naj ne sprejemljiva formula. Se bodo tega držali, bodo delali v tej smeri? Upam, da ja, sicer so grdo potegnili svoje volivce. 

Cena nacionalnega interesa je že izdaj astronomska, kaj bo šele v prihodnosti? Odrežimo glavo zverini!

Ni komentarjev:

Objavite komentar