EVIVA KOMUNIZMA – ČASOPIS DELO ZOPET V BOJ PROTI SVOBODNI DRUŽBI

Na Kubi so se v zadnjem letu končno začele odvijati reforme v smeri svobodnejše družbe. A novinarja časopisa Delo, Toneta Hočevarja v članku Kuba: še enaobletnica revolucije  pri tem skrbi socialno razslojevanje in socialno nezadovoljstvo, namesto, da bi pozdravil reformne silnice. Razumljivo je, da je Slovencem po dobrih 65 letih indoktrinacije predstavlja enakost v revščini višji ideal kot možnost, da se posameznik dvigne iz bede. Slovenski mediji s podporo socialističnim vrednotam (prepletenosti zakonodajne, izvršne in sodne oblasti, predvsem pa prepletenosti ekonomskega in političnega trga) nosijo znatni delež pri poglobitvi slovenske gospodarsko- finančne krize. S svojim zagovarjanjem totalitarnih in etatističnih idej ter apologetskim odnosom do aktivnosti tranzicijskim oligarhij močneje prispevajo k nižanju naše blaginje in podaljševanju ter zaostrovanju krize, kot splošna recesija v zahodnem svetu. Še en dokaz, da je slovenska gospodarsko-finančna kriza v veliki meri endogenega izvora in gre predvsem za krizo moralnih vrednot, kar pa seveda neposredno vpliva tudi na gospodarsko-finančne kazalce in našo blaginjo. 

Citiram pisanje tovariša Hočevarja:

»Havana − Prelomni, obetavni in nevarni trenutki. Tako opazovalci znotraj in tisti zunaj ocenjujejo trenutno dogajanje na Kubi. Kriza še nikoli ni bila hujša kot zdaj, ko se zdi, da se režim odpira svetu in reformam. Tudi svetovna kriza vpliva na kubanske razmere, nevarnejše od nje pa je razslojevanje, ki grozi s socialno eksplozijo... Razlike med ljudmi, ki so se začele, ko so Castrovi dovolili množični turizem in plačevanje z ameriškimi dolarji, sprožajo nove in nove socialne razlike in nezadovoljstvo. Kmet, ki po novem lahko prodaja svoje pridelke zasebnim restavracijam ali hotelom v tuji lasti, v nekaj mesecih ni več enak drugim kmetom, ki večje proizvodnje in boljše organizacije ne zmorejo, ker nimajo denarja za zagon, pa tudi znanja imajo po navadi premalo…«

Ne razumnem, kaj je slabega na tem, da imajo ljudje možnost, da se lahko dvignejo iz povprečja oz. velike bede, nič napačnega ne vidim v tem, da bolj inovativni in tisti z več znanja bolj prosperirajo. Edina težava je, če so zopet privilegirani tisti Kubanci, ki so blizu partijskim krogom.

Tovariš Hočevar sicer vidi pozitivne posledice reform na področju gospodarstva, vendar izrazi tudi zaskrbljenost nad demontažo njemu ljubega komunističnega sistema, citiram:

»Bratoma Castro sodelovanje s cerkvenimi vrhovi doma in v rimski centrali lahko pomaga pri lajšanju bolečin, ko bodo ekonomske reforme dosegle vrh in bodo njihovi izidi po eni strani pomagali pri zdravljenju gospodarstva, po drugi pa povzročali tudi še ne do konca predvidljive posledice. Tudi politične pretrese in ne samo gospodarske težave.«

In zopet se tovariš Hočevar kot pravoverni levičar zavzame za dohodkovno enakost in ne za enakost pred zakonom, citiram:
»Ko so se Kubanci kar naenkrat po pol stoletja in več soočili z dejstvom, da je dovoljeno kupiti star, napol razpadel avtomobil, pa četudi sovjetske proizvodnje iz sedemdesetih let, se je začelo marsikaj obračati na glavo. Potem so še ugotovili, da ima njihovo stanovanje lahko tržno vrednost. Če je na dobrem kraju, pomeni odskok v višave.«

Tovariša Hočevarja na koncu zopet močno vznemirja možnost padca komunističnega sistema na Kubi, vendar hkrati, kar ocenjujem kot pozitivno, poudari pomen svobode izražanja:
»Ko ljudje začenjajo služiti denar, z njim pa lahko kupijo tudi stanovanje ali hišo, se ustvarja sloj, ki bo slej ko prej terjal tudi pravico do političnega izražanja. To je bilo doslej strogo prepovedano, operativno tako rekoč nemogoče. Kar zadeva svobodo izražanja, je Kuba še najbolj podobna Severni Koreji, pa čeprav so ljudje na otoku na prvi pogled veseli, odprti, celo na videz kritični do svojih partijskih poglavarjev.«

Torej svoboda izražanja slovenskim levičarjem ni povsem tuja, imajo tudi srečo, da je velika večina slovenskih medijev orientiranih politično v levo ter da je potekala močna indoktrinacija dobrih 65 let. Ekonomska svoboda in enakost pred zakonom, torej ne opevana enakost po dohodkih, pa je za slovenske levičarje in slovenske medije španska vas, herezija.