ponedeljek, 30. april 2012

DOHODKOVNA URAVNILOVKA – SANJE LEVIČARJEV


Tine Stanovnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja je skupaj z Miroslavom Verbičom v začetku letošnjega leta objavil elaborat z naslovom The Distribution of Wages And Employee Incomes in Slovenia, 1991–2009, v katerem piše, da je razmerje med bruto dohodki najbogatejših 20 in najrevnejših 20 odstotkov prebivalstva je v Sloveniji 5 : 1. Glede na to, da je črpal podatke iz statistični baz SURS in DURS, ne dvomim o točnosti raziskave, ki kaže kako je slovenska družba dohodkovno malo razslojena v primerjavi z drugimi EU državami. Stanje glede dohodkovne enakosti se ne »poslabšuje«, saj administrativnemu dvigu minimalne plače za 22 %, kljub odsotnosti zvišanja produktivnosti, v letu 2010 niso sledili ostali dohodki, razmerja so ostala enaka. Kar pomeni še večjo dohodkovno uravnilovko
Kuba - moja dežela!

Tukaj bi izpostavil dve vprašanji:

1.     Vprašljiva je vrednost raziskave, ki upošteva zgolj dohodke, zanemarja pa lastništvo premoženja. Npr. prestavljajte si, da ima nekdo sicer malo višje dohodke, je pa blizu politiki tranzicijske levice, javnim naročilom in javnim investicijam, ugodnim oz. pravzaprav nepovratnim kreditom (državno lastništvo bank)...? In ta oseba ima še dva sinova, katerih podjetje sicer posluje z izgubo, se pa kljub temu vozita v prestižnih avtomobilih, sta lastnika vrednih nepremičnin… kaj pa računi v davčnih oazah? V državah, kjer vlada centralno planiranje po sovjetskem vzoru, kot je Slovenija, nikoli ni bilo veliko prostora za srednji razred, empirični podatki pokažejo jasno sliko.
2.     Slovenci postajamo čedalje bolj enaki v revščini, srednji sloj izginja. Že res, da je to cilj levih vlad, katerih apologet je tudi Stanovnik, saj tako lažje manipulirajo z množicami, ko jim dodelijo nekaj drobtinic (otroški dodatki, varstveni dodatki,…), v zameno pa širokopasovno udejanjajo besedo kleptomanija. Vendar, a si res tega želimo?


Like father like son...

Razmislimo, ali želimo udejanjati v družbi meritokratska načela ali ostati enki v revščini kot nam to kot svetinjo vsiljujejo sindikalisti, mencingerjanci, murgličarji in ostali kaviar levičarji? Sam nimam nobenih težav, če nekdo obogati pošteno, po meritokratskih načelih, zakaj bi zaradi tega morali njegovo premoženje konfiscirati preko davkov in podobnega? So na videz majhne socialne razlike res vredne tega tlačenja?

Ni komentarjev:

Objavite komentar