ČASOPIS DELO: MANIPULACIJA GLEDE UVEDBE FISKALNIH PRAVIL V EVROPSKIH DRŽAVAH

Manipulacija ali nestrokovnost?

V časopisu Delo, 17. 7. 2012, str. 3, v Članku Fiskalni pakt: Evropske države hitijo počasi precej selektivno pišejo o uvedbi fiskalnih pravil (omejitev) v različnih evropskih državah. Nekatere države so navedene, nekatere pa sicer so na zemljevidu, a podatkov o njih ni. Med njimi tudi t.i. skandinavske dežele, o katerih naši levičarji (mediji med katere sodi tudi časnik Delo, Hanžki, PS in ostali socialno čuteči Slovenci) tako radi pripovedujejo.

Časopis Delo: Švedska – obljubljena dežela ali dežela izbrisanih?  

Stanislav Kovač je v kolumni v Financah (12. 7. 2012) z naslovom Zoran Janković eno govori, drugo dela zelo jasno opisal primerjavo slovenske in »skandinavske« zgodbe in o uspehu.

Piše: »Analiza izvajanja fiskalnih pravil sporoča, da sta Švedska in Finska, ki sta v očeh slovenskih levičarjev idealni socialni državi in pravo nasprotje neoliberalizma, dejansko državi z uspešnim izvajanjem fiskalnih pravil. Hkrati prav Jankovićeva PS, Lukšičeva SD in Semoličevi sindikati, ki se imajo v Sloveniji za velike levičarje, fiskalno pravilo enačijo z zloglasnim neoliberalizmom in sovražnikom socialne države. Primer Švedske, Finske in naše razprave o fiskalnem pravilu so še en dokaz, da naši levičarji živijo na luni in da prvak PS Janković eno govori in drugo dela.«

In bolj analitično, nekaj odlomkov podprtih s podatki: »Po izbruhu krize je pri MDS izšla raziskava Fiscal Rules - Anchoring Expectations for Sustainable Public Finances (2009), ki na primeru proračunskih politik številnih držav analizira uporabo različnih fiskalnih pravil in ugotavlja, da je kriza leta 2008 najmanj prizadela države s sprejetimi fiskalnimi pravili, zlasti Švedsko in Finsko. Obe skandinavski državi sta po veliki gospodarski in bančni krizi leta 1990 uvedli vrsto fiskalnih pravil in jih dosledno izvajali: v času gospodarske rasti sta omejili državno porabo, ustvarili velike javnofinančne presežke in zmanjšali državni dolg, kar jima je omogočilo učinkovito spopadanje s poznejšimi krizami…. Finska in Švedska sta po letu 1990 zaradi doslednega izvajanja fiskalnih pravil zelo dobro izkoristili obe globalni konjunkturi, in sicer prvo konec devetdesetih let prejšnjega stoletja in drugo sredi prejšnjega desetletja do izbruha krize leta 2008. Skandinavski državi sta v obeh obdobjih velike gospodarske rasti (tako imenovanih debelih krav) dosegli rekordne javnofinančne presežke, ki so se gibali od štirih do celo sedmih odstotkov BDP… Povsem drugače je bilo s Slovenijo v času eldeesovskih vlad in tudi prve Janševe. Najslabše je bilo v drugi polovici devetdesetih let (1996-2000), ko smo pod takratno Drnovškovo vlado in finančnim ministrom Mitjo Gasparijem ustvarili velikansko luknjo v javnih financah, čeprav smo imeli veliko gospodarsko rast. Kljub katastrofalni javnofinančni dediščini LDS bi morala tudi prva Janševa vlada v času visoke konjunkture v letih 2005-2007 veliko bolj zmanjšati javno porabo in ustvariti presežke, vendar tega ni naredila… Podatki iz grafa o višini javnega dolga Slovenije, Finske in Švedske potrjujejo tudi ugotovitve zgoraj navedenih raziskav MDS, da države z doslednim izvajanjem fiskalnih pravil v obdobju debelih krav zmanjšujejo državni dolg in se bolje pripravijo na krizne čase suhih krav… Švedska in Finska sta zelo uspešno izkoristili dolgoletno obdobje debelih krav 1996-2007, saj sta močno zmanjšali državni dolg, in sicer Švedska s 73,3 na 40,2 odstotka BDP (skupaj za 33,1 odstotne točke BDP) in Finska s 57 na 35,2 odstotka BDP (skupaj za 21,8 odstotne točke BDP). Drugače je bilo s Slovenijo, ki je imela kljub veliki gospodarski rasti v letih 1996-2007 javnofinančne primanjkljaje in javni dolg povečala z 21,9 na 23,3 odstotka BDP.«

Alenka Bratušek: »Sicer sem bila od leta 2006 generalna direktorica direktorata za proračun, a krivi so drugi«!

Je komentar potreben? Slovenski salonski levičarji tipa Janković, Bratušek, Hanžek, Frangež, ko je politično oportuno govorijo o socialni Švedski z močno redistribucijo, ko pa govorimo o fiskalnih omejitvah, vladavini prava, odgovornosti, zaščiti privatne lastnine, visokem BDP pa »Skandinavija« ni več »in«. Slovenski levičarski mediji politiki pri tem vestno asistirajo.  

AUKN NI OPRAVIČILA SVOJEGA OBSTOJA PIŠEJO CELO SLOVENSKI LEVO USMERJENI MEDIJI

Vlada RS ustanavlja Slovenski državni holding, ki bo (upajmo da) centraliziral vse deležnike v Sloveniji, ki upravljajo z državnim premoženjem (AUKN, KAD, SOD, DSU). Centralizacija ni vedno nekaj negativnega so me poučili pred dvema tednoma v Švici, razpršenost akterjev v javnem sektorju pogosto zgolj zmanjšuje učinkovitost in preglednost, jasno razdelitev pristojnosti ter hkrati viša stroške.

Člana uprave AUKN Grašič in Golob po poročanju časopisa Delo (12. 7. 2012) -

http://www.delo.si/arhiv/iskalnik/?niz=gra%C5%A1i%C4%8D%20in%20golob%20%C5%BEe

že pišeta zagovor, ker se v parlamentu pripravlja njuna razrešnica. »Med razlogi za razrešitev članov uprave je vlada prejšnji teden poudarila preseganje pooblastil pri upravljanju kapitalskih naložb po zakonu o upravljanju kapitalskih naložb pa tudi nestrokovno in nevestno opravljanje nalog s posredovanjem dokumentov z neutemeljeno, neresnično vsebino in zaupnimi podatki zakonodajnemu organu, centralni banki in javnosti«. Vse skupaj je prava malenkost v primerjavi s škodo, ki jo je AUKN naredil slovenskim davkoplačevalcem in mednarodnemu ugledu države.

Celo v časopisu Delo, ki ves čas izrazito favorizira slovenske leve stranke, med katere sodi tudi SD in bivša direktorica AUKN Dagmar Komar, je 11. 7. 2012, je na strani 10 pisalo v članku Vlada od energetskih družb zahteva ves dobiček – zaradi vsiljene naložbe Elesa in Gen energije v NKMB v slovenski energetiki 15 milijonov € manj dobička, o negativnih posledicah dela AUKN. AUKN je namreč lani dobesedno prisilila podjetja v večinski državni lasti (Eles, GEN 1,…), da kupijo delnice NKMB, češ, da gre za odlično naložbo nakupa delnic po ponujeni ceni osem € na delnico, ki je danes vredna več kot petkrat manj, med poldrugim in dvema €. V Delu o dobičku Elesa piše piše: »Zaradi slabitve naložbe v NKMB pa je dobiček pred obdavčenjem 4,5 milijona € nižji…«, o dobičku Gen 1 pa Gen energija ima 9,3 milijona dobička. Imeli bi ga 19 milijonov, če ne bi bilo slabitev zaradi naložbe v NKMB…«.

Oživili sovjetski - komunistični model upravljanja

O čem sanjajo Lukšič, Veber in Pahor, ko govorijo o AUKN? Posledice centralnega planiranja po sovjetskem vzoru - številke ne govorijo uspehu, temveč govorijo o kazenski odgovornosti in opravičilu davkoplačevalcem RS.