Sicer pohvalno s strani
MDDSZ, da opozarjajo na problem večnih študentov. Spodbujanje študentov, da
hitro končajo študij in odidejo na trg dela je res plemenito, a poglejmo si
nekaj podrobnosti.
Možnosti fiktivnih vpisov na visokošolske
študije so precej zmanjšali, a tega državi še vedno ni uspelo postoriti na
višješolskih študijih, evidence
namreč še niso popolne. Skoraj bi lahko rekli, da niso storili ničesar.
Dobro jutro, 13 je sati! |
Lanski poskus uvedbe Zakona o malem delu je bil zopet
plemenit poskus ureditev trga dela, a žal je bilo v zakonu ustrezno zgolj ime
zakona. Zakon je žal prišel izpod peres centralnih planerjev po sovjetskem
vzoru (čas ministrovanja Ivana Svetlika – SD) in časovne in dohodkovne omejitve
bi zgolj še bolj razminirale slovenski trg dela, da ne govorim o prilepljenem
subvencioniranju interesnih skupin. Kako bi študentje prišli do ustreznih
delovnih izkušenj, če jih ne bi morali pridobiti, razen, če bi opravljali
izrazito podplačano delo, česar pa si po moje socialisti, ki so zakon
predlagali niso želeli.
Kar je še posebej razmisleka vredno pa je dejstvo, da je
zaposlenost študentov oz. podjetniško udinjanje študentov sankcionirano.
Poglejmo si nekaj primerov subvencioniranja nedela.
1. Študent, ki se zaposli ni upravičen
do štipendije.
Na spletni strani MDDSZ, med splošni pogoji za
pridobitev štipendije lahko preberemo tole: »V skladu z 9. členom Zakona o
štipendiranju lahko pridobijo štipendijo tisti upravičenci, ki niso v delovnem
razmerju oziroma ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti.« http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/trg_dela_in_zaposlovanje/stipendije/
2. Študent, ki se zaposli ni upravičen
do bivanja v študentskih domovih.
Na spletni
strani Študentskih domov v LJ piše med drugim: »Študentje morajo izpolnjevati
splošne pogoje: imajo status študenta in se izobražujejo po študijskih
programih, ki se izvajajo kot redni študij, ter niso zaposleni…« http://www.stud-dom-lj.si/bivanje/pridobivanje
3. Študent, ki se zaposli ni upravičen
do subvencionirane prehrane.
Na spletni strani ŠOUP glede uživanja subvencionirane
prehrane piše: »študent podpiše izjavo, da ni zaposlen oziroma iskalec
zaposlitve.« http://soup.si/prehrana/subv_stud_prehrana/vse_o_ssp
Če že imamo nenavadno situacijo, da država štipendira
in ne delodajalci in da subvencioniramo vse od A do Ž, se sprašujem, zakaj niso
za pridobitev privilegijev ne zadostujejo zgolj naslednji pogoji:
- oddaljenost stalnega prebivališča od Ljubljane,
- materialni položaj študentove družine,
- študentov uspeh v predhodnem izobraževanju.
Manj vem in manj delam, bolj me Slovenija ljubi... |
Morda
se sliši čudno, ampak nek študent je
zelo sposoben in delaven in lahko poleg dobrih rezultatov pri študiju, dosega
tudi dobre poslovne rezultate. Zakaj bi take osebe kaznovali, zakaj moramo stigmatizirati
in kriminalizirati podjetništvo? Se ne zavedamo, da nam bodo taki štipendisti
najhitreje vrnili podarjen denar? Gre tukaj za načrtno gonjo države (MDDSZ)
proti podjetništvu? Kratkoročno
se študentom bolj splača nedelati, spati do 13 h in srkati privilegije.
Študenti v Slovenijhi so najbl pasivna populacija, džava jim pr tem drži štango !
OdgovoriIzbrišiRecept kako vzgojiti poslušen narod povprečnežev, ki prisegajo na vrednote komunistične enakosti v revščini… Vse kar štrli ven, je potrebno potlačiti dol, da ne bo imel kakšen nepartijec preveč pošteno zasluženega bogastva, to je nevarno za našo egalitaricistično družbo…
OdgovoriIzbriši