PADAJU ZVIJEZDE… ARETACIJA ZORANA JANKOVIĆA: FORUM 21 – THINK THANK KUČANOVE TRANZICIJSKE LEVICE SE POČASI IZ FOTELJEV DRŽAVNIH SLUŽB SELI V ZATOŽNE KLOPI

Kaj je bil Forum 21?

V statutu Foruma 21 piše, da član lahko postane vsak, ki se zavzema za razvoj človeških vrednot in ustvarjalnosti ter želi delovati pri oblikovanju in izvajanju ciljev in nalog društva.

Po besedah Milana Kučana je šlo pri ustanoviteljih foruma za skupino ljudi, ki jim ni vseeno, kakšna je oz. bo prihodnja podoba Slovenije in kdo jo bo oblikoval. Sicer pa naj bi Forum 21 podpiral tiste politične programe in delovanje, ki spoštujejo demokratične ustavne okvire politične tekmovalnosti in se zavzemajo za Slovenijo kot odprto in odgovorno nacionalno državo, razumljeno kot demokratično skupnost vseh slovenskih državljank in državljanov ter vseh ljudi, ki v njej živijo in jim gre pravica do svobodnega, varnega, človeka vrednega in dostojnega življenja. Pobudniki Foruma 21 so med drugim pojasnjevali, da želijo skozi dialog ustvarjati novo gibanje za demokratično, solidarno, notranje trdno povezano in pravično družbo ter za varno in demokratično prihodnost z javno in osebno blaginjo.

Milan Kučan: »S svojo privrženostjo skupnim ciljem in željo po odličnosti mu je uspelo ustvariti blagovne znamke, kot sta Mercator in Ljubljana. Pri tem je pokazal veliko občutljivost za socialno pravičnost, človekovo dostojanstvo in družbeno solidarnost.«

Člani Foruma 21

Ustanovni člani društva so med drugimi gospodarstveniki Zoran Jankovič, Bruno Korelič, Herman Rigelnik, Srečko Meh, Janez Pergar, Črt Mesarič, Miloš Kovačič, Tone Turnšek, Bine Kordež in Miran Goslar, univerzitetni profesorji Niko Toš, Bojko Bučar, Zdenko Roter, Ljubo Bavcon, Dušan Nečak, Božo Repe, Mirjana Ule, Lojze Sočan, Lev Kreft in Lucija Čok, kulturniki Andrej Košak, Gojmir Lešnjak, Vita Mavrič, Peter Božič, Saša Pavček, Mitja Rotovnik, Polona Vetrih in Evald Flisar, med ustanovnimi člani Foruma 21 pa so med drugim še Janez Kocijančič, Danica Purg, Tone Vogrinec, Marko Kosin, Marko Bulc, Ivo Daneu, Franci Kek, Franci Pivec, Božo Zorko, Dino Pucer, Mira Puc, Miloš Prosenc, Vasja Predan, Emil Zakonjšek, Primož Hainz in Silvo Komar.

Katera domina bo naslednja? Kdo bo pobarvan z rdečo? Do koga bodo policisti "zelo korektni"?

LEVIČARSKI ČASOPISI SE NISO ZASTONJ BORILI ZA DVIG DDV, VLADA RS RAZMIŠLJA O DVIGU DDV ZA MEDIJE. ZAKAJ ZDAJ NISO ZADOVOLJNI?

Citiram odstavek iz uvodnika »Ker ona dela«, ki ga je spisal v 13. številki rumenega tednika Mladina (30. 3. 2012) Grega Repovž, sin Mije Repovž, osebe, ki je v levičarskem trobilu Delo poveličevala menedžerske sposobnosti, etično držo in poslovni model Bineta Kordeža. 

Po prelivanju modrosti o nesmiselnosti varčevanja ter nujnosti nadaljnjega državnega trošenja in zadolževanja se pojavi misel, ki so jo novinarčki v levičarskih medijih ponavljali kot papige, citiram: »Nobene logike ni v tem početju. Razlog so lahko le neznanje, napuh in lenoba. Morda še trma? Vse ukrepe imajo pred seboj. Seveda najprej dvig stopnje davka na dodano vrednost. Tega ne želijo. Le zato, ker je to predlagal Zoran Janković (in naredila večina evropskih držav)?«

»Vse ukrepe imajo pred seboj. Seveda najprej dvig stopnje davka na dodano vrednost.«

Vam je ironičnost današnje situacije, ko zgleda, da bodo levičarski mediji dobili dobesedno kar so želeli, prikradla nasmešek na lica, čeprav ste tako kot jaz absolutno proti nadaljnjemu višanju davčnih bremen? 

Spoštovani novinarčki, ste morda zdaj začeli ugotavljati, da višji davki uničujejo delovna mesta? Kmalu boste prišli tudi do spoznanja, da visoki davki zavirajo razvojne investicije, razen tistih državnih, pri katerih številke jasno kažejo, da so neučinkovite, povzročajo inflacijo, da veliko dobrin, ki niso obdavčene po nižji, 8,5 % davčni stopnji nima substitutov in jih tudi najrevnejši dnevno uporabljajo, ker bi jih drugače zeblo oz. bi živeli na kupu smeti in fekalij? Izguba delovnih mest seveda vrta še večjo luknjo v proračun in viša količino porabljenega proračunskega denarja za socialne transferje?

Kmalu se bo tudi odprla debata o nesmiselnosti oz. škodljivosti državnega financiranja časopisov in revij v obliki skladov za pluralizacijo medijev in podobnega. Je branje časopisov res v interesu naroda? Je, če postavimo cilj zastrupljati narod in uničevati delovna mesta in blaginjo državljanov.

ŠTIRINAJSTO POROČILO O DODELJENIH DRŽAVNIH POMOČEH V SLOVENIJI (za leta 2009, 2010, 2011) – USTAVIMO SOCIALISTUIČNO NOROST, USTAVIMO ROPANJE PRI BELEM DNEVU!

V Sloveniji je bilo v letu 2011 dodeljenih 712,33 milijonov € državnih pomoči. V primerjavi z letom 2009 so se povečale za 9,6 %, glede na leto 2010 pa so večje za 53,33 %. V letu 2011 znaša delež državnih pomoči v BDP 2,1 %. Če izključimo pomoči, ki so bile dodeljene za blažitev finančne krize, znaša delež državnih pomoči 1,33 % BDP, trend pa je rastoč. 

Odrabljeno orodje. Subvencije niso učinkovite.

Če pogledamo poročilo na straneh 62-67, poglavje »9.2. Ocene uspešnosti dodeljenih državnih pomoči« opazimo v tabeli uspešnosti same visoke ocene od 3 do 5. Hudič pa je v podrobnostih, saj na strani 60 piše naslednje: »Ocena uspešnosti je podana izključno s strani poročevalcev oz. dodeljevalcev državnih pomoči«. Jim kdo verjame? Pri Programih zaposlovanja Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je povsod ocena 4. Kdo se dela norca iz nas?