sreda, 23. oktober 2013

DRUGI TIR = TEŠ6 – PRIMITE SE ZA DENARNICO!

Spoštovani davkoplačevalci!
Se še spomnite projekta TEŠ6, avtocestnega križa, ljubljanskega stadiona in ostalih zgodb Zidarja, Jankovića in ostalih tajkunov? Se spomnite kakšna je bila prvotna cena objektov in kako je eksponentno rasla in še raste? Verjetno se tisti, ki si želite, tega tudi spomnite. Dvomim pa, da se kdo spomni tako opevanih in obetanih multiplikativnih učinkov velikih gradbenih projektov, ki so jih napovedovali izbrani slovenski režimski plačanci ekonomisti (Tajnikar, Meninger,…). Le zakaj ne moremo našteti obetanih pozitivnih multiplikativnih učinkov? Pa saj so rekli, da bodo, kaj jih res ni bilo? Ah to pa ne more biti res, ne morajo ostati od teh plemenitih projektov (avtocestni križ..) samo dražji vrtci, luknje v bankah, propadla podjetja, dražji vrtci, neplačani delavci, visoki davki, dražji vrtci, povišan proračunski primanjkljaj, okrnjen mednarodni ugled zaradi izrivanja konkurence in podmiznih mafijskih poslov, povišan javno-finančni dolg in dražji vrtci.
Nenadoma se je projekt podražil za 20 milijonov. Projekt ja v takšni fazi, da ga ne more nič več ustaviti. 


Ekonomisti močno navdahnjeni z marksistično-sovjetsko-centralno-planskimi teorijami kot je Jože P. Damjan vam bodo razložili kakšne multiplikatorje vsebuje gradnja drugega tira med Divačo in Koprom z davkoplačevalskim denarjem in kakšne izgube bodo nastale, če idej podmazanih ekonomistov ne bomo upoštevali. Ne bodo pa pomislili, da z državnim intervencionizmom morda ni optimalno reševati nekonkurenčnega gradbenega lobija, temveč s samo-prestrukturiranjem gradbenih podjetij, da umetno ustvarjanje kratkotrajnih delovnih mest ni rešitev za popravljanje statistike brezposelnih, za katero so po mnenju »stroke« krive druge kapitalistične države, da v tržnem gospodarstvu takšne projekte izvajajo podjetja oz. logistični konzorciji sami. Pozabili pa bodo tudi na ter možnosti ohranjanja in ustvarjanja dolgoročno obstoječih delovnih mest, če bi država nehala lomastiti po gospodarstvu z konfiskacijskimi obdavčitvami.
Ko politika, mediji in režimski ekonomisti govorijo o velikih javnih infrastrukturnih projektih, se brž primite za denarnico!



Skratka, glede na zgodovino Republike Slovenije, bom nesramen in bom ignorirali referenčne ekonomiste in kričeče množične medije, ki me prepričujejo, da je moj denar v državnih infrastrukturnih projektih odlična in celo nujna naložba. Bom še bolj nesramen in bom kričal nazaj, da je drugi tir = TEŠ6, davkoplačevalci, primite se za denarnico!
Avtocestni križ smo preplačali za dve milijardi

3 komentarji:

  1. Ob teh debatah glede drugega tira sem globoko razočaran nad "stroko" (pri tem mislim tudi na resnejše ekonomiste od Mencingerja & co.), ki ji v vseh teh letih ni uspelo detektirati nauka niti ne tako daleč stran od nas, namreč v Švici. Govorim o privatni železnici BLS (Bern - Lötschberg - Simplon). Zdaj, navedene številke so bolj iz glave in me ne držati zanje.

    V glavnem, ko so se konec 19. stoletja na veliko gradile železnice čez Alpe, so oblasti bernskega kantona predlagale, da če se že ravno gradi predor Simplon (med Švico in Italijo), bi se od tam lahko zgradil odsek čez okoli 12 km dolg (za takratno tehnologijo velik tehnični izziv) predor pod Lötscbergom naravnost v Bern, s tem se opazno skrajša SBB-jev ovinek (dolina Rhone, obala Ženevskega jezera, Lausanne, Bern) in v Bernu naveže na preostanek švicarskega železniškega omrežja proti Franciji in Nemčiji. Ampak njihovi "sosedje" (v Bernu je namreč tudi sedež švicarske zvezne vlade) so odločili, da bodo raje dali prednosti nekoliko vzhodnejši trasi čez prelaz St. Gotthard. Pa se Bernčani niso vdali in so začeli mrežiti privatne investitorje, predvsem v Franciji (takrat je Bismarck zasedel Alzacijo in s tem prekinil pomembno neposredno povezavo prek Basla). Našel se je kapital, "nacionalni interes" je zmogel požreti zahtevo francoskih investitorjev, da najdonosnejša dela dobijo francoski gradbinci, v obliki stvarnega vložka (zemljišča...) je sodelovala tudi država.. in uspelo jim je zgraditi tako omenjeno progo kot tudi njen podaljšek čez pogorje Jura do Francije. Sicer nisem strokovnjak za ekonomijo, ampak takole na prvo žogo bi rekel, da gre tej privatni firmi BLS AG kar solidno. Pokupili so skoraj vse normalnotirne "nedržavne" železnice v regiji ("turistična" v Interlaken, Simmentalska železnica, Bern - Neuchatel, še eno vzporedno železnico do vozlišča v Oltnu... če se ne motim, vozijo tudi ladje po švicarskih jezerih), pred nekaj leti so zgradili nižinsko varianto proge s precej daljšim baznim predorom (mislim da 34 km, kar je daljše od celotnega drugega tira!), očitno pa imajo več kot dovolj prometa, da se jim splača vzdrževati tudi staro višinsko traso.

    (zaradi dolžinskih omejitev nadaljujem v naslednjem postu)

    OdgovoriIzbriši
  2. (nadaljevanje od prej)

    No, in tukaj bi vlogo bernskega kantona morala prevzeti Luka, ki ji konec koncev železnica niti ni tuja. Premik znotraj pristanišča že sedaj izvajajo sami s svojim voznim parkom in nočejo niti slišati o outsourcanju na SŽ, v solastništvu z GKB (neki privatniki iz Graza) imajo tudi železničarsko družbo Adria transport, ki za razliko od nacionalnih prevoznikov zmore dostaviti tovor neposredno do naročnikov širši regiji (npr. Poljska) in očitno jim ne gre slabo, če si morajo od okoliških privatnikov še sposojati lokomotive. Že res, da gradnja in upravljanje prog ni luški core biznis (res pa je tudi, da so zaradi neposluha države prvi tir zgradili sami kot "industrijskega"), lahko pa bi sami prispevali nek delež (namesto da gre za "pijavke", ki jih non stop omenja GGM), če so res tako hudo perspektivni, ni hudič, da ne bi na finančnih trgih nanovačili investitotrje za ustanovitev podjetja, ki bi progo po izgradnji vzdrževalo in jo kakopak ob plačilu "tirnine" oddajalo prevoznikom (SŽ, RCA, Adria transport, sčasoma bodo prišli še drugi manjši privatniki), seveda ne gre brez pomoči države, ki bi morala izdati ustrezna dovoljenja in bi v zameno za zemljišča tudi dobila nek delež (ne več kot 20%)

    Res pa je tudi, da bi privat investitorji hitro opazili, da je Trst precej bližji od Divače in da se da do tja potegniti tire precej enostavneje kot čez Kraški rob in da je konec koncev po tej trasi nekoč že tekla tudi ozkotirna železnica...

    Res je tudi to, da če se bodo tele GGMjevske burke v Luki še dolgo nadaljevale, ne le da ne potrebujemo drugega tira, kmalu bomo lahko razmontirali še obstoječ "prvi tir" in bo Mišič (ali kdorkoli že) na pristaniških površinah lahko gradil apartmaje.

    Zdaj resnično upam, da se najde kakšen kerlc, ki bolje od mene pozna zgodbo in številke okoli BLS, in se podrobno razpiše. Ni vrag, da vsaj Finance tega ne bi objavile.

    OdgovoriIzbriši
  3. Hvala za izčrpen komentar. Tudi jaz se ne spoznam ne vem koliko na logistiko. Tukaj pa res nekatere stvari štrlijo ven.

    Zanimivo je, da v Sloveniji »veljajo drugačen ekonomske zakonitosti« kot drugje v Evropi. In zanimivo je tudi, da se ves čas naklada o tajkunih, ki so oškodovali davkoplačevalce in uničili delovna mesta, pozabi pa se na profesorčke, dvorne ekonomistke in novinarčke (medije), ki so »nenavadne« poslovne prakse ves čas propagirali. Nihče ne odgovarja za nič, nadzorni organi v SRS so očitno zato, da pač so, ne pa zato, da bi odgovorno opravljali svojo funkcijo, včasih imajo celo nasprotno vlogo.

    OdgovoriIzbriši