V današnjem Vikend magazinu (1.
8. 2014, stran 6-7), prilogi levičarskega Dela, ki je izdatno subvencioniran iz
davkoplačevalskega denarja, ki ga plačujejo tudi najrevnejši, je bil objavljen
intervju z glasbenikom Miho Blažičim - N'Tokom. Intervju je opravil Alen Steržaj.
Ne bom se opredeljeval do njegove
glasbe, je pa po njegovem lastnem mnenju nekomercialna in zelo kakovostna.
Iz intervjuja lahko razberemo
predvsem naslednja stališča N'Toka:
1. Slovensko glasbo je
potrebno subvencionirati iz davkoplačevalskega denarja, ki ga
plačujejo tudi tisti z minimalno plačo in se komaj preživljajo iz meseca v mesec.
Tudi ti namreč plačujejo davke, saj so levičarski mediji s podporo levičarskih
strank in sindikatov zrušili Mrkaićev predlog enotne davčne stopnje, po katerem
tisti z najnižjimi dohodki ne bi plačevali davkov.
2. Politkomisarji naj odrejajo kaj je kakovostna glasba in kaj
ni, hkrati se na podlagi tega deli državni denar in predvaja režimu ustrezno
glasbo.
3.
Miha Blažič N'Toko trdi, da je njegova glasba kakovostna.
N'Toko degradira vse Slovence na stopnjo otroka
N'Toko meni: »Povsem prepuščati glasbo trgu, je kot prepustiti otroku, da sam določi,
kaj bo jedel - seveda bo zbral sladoled, kar pa zagotovo ne bo dobro za njegovo
zdravje.«
Torej
Slovenci, vsi ste opravilno nesposobni bebci, na ravni osemletnega otroka in
potrebujte politkomisarje, ki vam bodo odrejali katera glasba je dobra za vaš
psihofizični razvoj in katera ne. Po mnenju N'Toka Modrijani slabo
vplivajo na vaš mentalni razvoj, vsa alternativna glasba pa nasprotno vpliva
zelo pozitivno na vaš mentalni razvoj.
 |
Tovariš N'Toko (na sliki),
predlagam naslednje: če vam dobiček in
denar smrdita, izdelajte nosilce zvoka in jih razdelite brezplačno, hkrati tudi
brezplačno koncertirajte po vsem svetu, vse na lastne stroške. Tako boste bolj
načelni kot vaši idoli iz Združane levice, ki se (še) niso odpovedali svojim
poslanskim honorarjem, ki prihajajo preko kreditov iz neoliberalnih
kapitalističnih držav.
N'Toko - po mnenju Steržaja srdit borec proti kapitalizmu, komercializaciji,
potrošništvu in seveda neoliberalizmu (opomba blogerja: karkoli že to je, če
kdo ve, naj sporoči)
N'Toka moti Jan Plestenjak, ki je
s svojim delom zaslužil denar (nisem poslušalec Plestenjaka, da ne bo pomote).
N'Toko: »Z Janom neposredno nisem imel polemike. Na njegovo izjavo se je
odzvalo več glasbenih kritikov in je dal skupinski odgovor, ki pa mene ni
prepričal. Češ, kaj glasbeniki tarnamo nad razmerami, če pa nismo ustvarili
ničesar, kar bi se dalo dobro prodati. On služi, kar naj bi pomenilo, da je
nekaj v življenju ustvaril. To je kar precejšen povzetek 'današnjega časa - če
je izdelek kupilo veliko ljudi, pomeni, da je kakovosten. Potreba po služenju
je dobila prednost pred ustvarjanjem kakovosti.«
V bran Plestenjaku
in podobnim hudobnim neoliberalnim glasbenikom lahko napišem samo to, da ne gre
za to, da je kakovostno, kar se dobro prodaja, temveč, da če posameznik ne more
živeti od svojega umetniškega ustvarjanja (npr. glasbe), naj ne pričakuje, da
mu bodo davkoplačevalci plačevali razliko. Naj glasbenik ne igra velike zvezde
in si najde dodaten vir zaslužka. Tovariš N'Toko, menim tudi, da o kakovosti
lastnega glasbenega ustvarjanja težko sodi vsak zase, ogledalo naj postavijo
drugi.
N'Toko: »Že deset let ni novega glasbenega imena, ki bi napolnilo veliko dvorano…
V devetdesetih so bile v Sloveniji dobre medijske in festivalske možnosti, da
so se novi bendi lahko uveljavili. Ker ni bilo vse prepuščeno trgu, vlagalo se
je v nova imena in scena se je pomlajevala … Danes, pa je vse prepuščeno samo trgu,
toda vidimo, da konkurenčnost na trgu ne ustvarja bolj kakovostne ponudbe, pač
pa čedalje več pofla.«
Več pofla? Kot velik dolgoletni ljubitelj težkometalne
glasbe se s tem nikakor ne strinjam. Glasbene supine so ne samo po mojem okusu,
temveč tudi objektivno glede kakovosti igranja in produkcije tonskih zapisov na
bistveno višjem nivoju kot v devetdesetih. Precej od tega vključno s promocijo
jim omogoča hudobno-neoliberalno-otroke-jedoča kapitalistična globalizacija in
mednarodna konkurenca. Če pa v pop glasbi ni nove Siddharte, bodo pač še vedno
oni številka 1, ne gre na silo, tovariš N'Toko, subvencije ne bodo naredile
kakovostnih skupin in napolnile dvoran.
Radio 1 – dno glasbenega okusa?
Steržaj: »Kaj je po vaše bolj
prav: pustiti ljudem, da se sami odločijo, kaj bodo poslušali, ali jim
vsiljevati vsebine, ki jih bodo za kakovostne določili uredniki, komisije, žirije
in bo spet nekdo nekoga prikrajšal?«
Za spremembo netendenciozno
vprašanje…
N'Toko: »Saj tudi »prosti« trg ni povsem neodvisen - še vedno za njim stojijo
ljudje, na primer na komercialnih radijskih postajah, ki to, kaj se bo vrtelo,
določijo na podlagi telefonskih anket. Ne drži, da bi ljudje, če bi imeli
povsem svobodno izbiro, izbrali prav takšen program, kot ga ima Radio 1. Seveda
se morajo ljudje sami odločati, kaj bodo poslušali, ampak verjamem, da če bi
jih sposobni strokovnjaki, ki se spoznajo na kakovost v glasbi, usmerjali in
jim ponujali različne stvari, ne le eno, ustaljeno in prežvečeno komercialno
shemo, bi se scena razvijala … Podobno bi tudi organizatorji koncertov morali
dajati možnost mladim in drugačnim glasbenikom.«
Radia ne poslušam, sem ga pa
prisiljen plačevati, ker imam v avtu radio (TV naročnino mi je uspelo odjaviti),
zato sem se po vsem javnem pljuvanju »priznanih nekomercialnih kakovostnih
glasbenikov«
prav zavestno spravil poslušati Radio 1, da slišim to grozljivko. Pričakoval sem
program napolnjen z blebetanjem v slengu in večino repertoarja v turbo folk
maniri. Kaj sem ugotovil po treh dneh poslušanja? Govorijo
malo, glasba pa je popolnoma sprejemljiva in večinoma ni šrot, veliko je popevk
iz osemdesetih. Gre za zamero in zavist glasbenikov, ki se očitno previsoko
cenijo in jih na Radiu 1 ne predvajajo.
Torej vam
»priznanim nekomercialnih kakovostnim glasbenikom« ostanejo uredniki na VALU
202, ki vam bodo z veseljem predajali vaše slengovske hiphopovske umotvore. Pogoja
sta zgolj dva, da ste režimski, torej proti trgu, svobodi in kapitalizmu ter da
primaknete kuvertico, kaj ne Dragan & Co?
Prejšnji teden vrnil iz nemškega
težko-metalnega festivala Headbangers Open Air – polno! Marsikateri evropski festival z alternativno glasbo je bil letos razprodan
in komercialno – tržno uspešen, gre za petmestne številke.
Sam sem se nekoč ukvarjal z
organizacijo alternativnih glasbenih koncertov (tudi tujih izvajalcev) in če je
promocija dobra in glasbeniki zanimivi, se da narediti tudi na področju
alternativne glasbe uspešne koncerte. To sem delal ljubiteljsko, zato sem ves
denar, ki sem ga kot organizator pokasiral od vstopnine, izročil glasbenikom, v
podporo scene.
Steržaj: »Kako naj organizatorji
koncertov vzgajajo ljudi z alternativno glasbo, če pa v klub pride premalo
ljudi, ker gredo raje žurat na Modrijane?«
Tovariš Steržaj, osebno (preko
službe) poznam Blaža Švaba iz Modrijanov in lahko rečem, da si dobro kariero
res zasluži, gre za enega največjih garačev kar sem jih v življenju poznal,
poleg tega, da ima letno skoraj toliko koncertov kot je dni v tednu, hkrati kakovostno
opravlja še dve službi, je hiperaktivec. Kmalu se mu bo garanje začel poznati
na zdravju, če se mu ne pozna že danes in bo definitivno pregorel. Klasična slovenska
zelena zavist.
N'Toko: »Ampak v Evropi alternativno sceno vsaj subvencionirajo, medtem, ko je
v Ameriki ali na Japonskem res vse še bolj kruto prepuščeno trgu. Tam si alternativna
scena vse plačuje sama, nima dostopa do medijev, nima subvencij. In Slovenija
gre čedalje bolj v to smer. Če se išče samo finančna opravičljivost za glasbeno
dejavnost, na sceni obstajajo samo Plestenjaki … Človeškega življenja ne znamo
več upravičiti z ničimer drugim kakor s tem, ali ustvarja profit.«
Dobro tovariš N'Toko, potem pa delajte svojo glasbeno
kariero brezplačno, če vam dobiček in denar smrdita. Izdelajte nosilce zvoka in
jih razdelite brezplačno, hkrati pa brezplačno koncertirajte po vsem svetu, vse
na lastne stroške. Sicer se bom upravičeno vprašal: kje je logika? Saj
v % ne gre za handikapirane glasbenike, invalide, zakaj bi jim potem plošče,
koncerte in plače doniral proračun, je ego previsoko?
Steržaj: »Prav zaradi teh vrednot ste pred volitvami javno podprli levo opcijo,
ki ima res čudovite vrednote in ideje, vendar je vprašljiva njihova uresničitev
v zdajšnjih gospodarskih in etičnih razmerah.«
N'Toko: »Uspeh se mi zdi že to, da se vračajo te ideje v družbo, v politiko. Da
se menjajo obrazi. Nekaj se premika.«
Dejstvo
je, da Steržaj in N'Toko podpirata Združeno levico, ki zagovarja vrednote totalitarnega
demokratičnega socializma, ki ga je v preteklosti poosebljala Stasi v Nemški demokratični
republiki in ga danes pooseblja demokratična republika Koreja. Dobra popotnica
za ekonomski in socialni preboj državljanov RS. Za enkrat
so poslanci ZL ravno toliko načelni kot N'Toko, saj se niso odpovedali svojim
poslanskim honorarjem, ki prihajajo preko kreditov iz neoliberalnih
kapitalističnih držav.
Jap!
OdgovoriIzbriši