TV nimam, kljub temu pa priložnostno večkrat zasledim poročanje Karmen
Švegl iz kriznih žarišč Bližnjega vzhoda, saj veste gre za tisto žensko
srednjih let, ki dejansko poroča iz bojišč, medtem, ko neposredno za njenim
vratom letijo bombe in tečejo bradati vahabiti z AK-74 v rokah. Novinarki dejansko
uspeva poročati iz kriznih žarišč brez klasičnih neokomunističnih mašil
uporniških gesel proti dekadentnemu kapitalizmu, ki so na RTV SLO skoraj
železen repertoar in še pri poročanju iz krajev izven Evrope družbenopolitičnim
delavcem RTV SLO objektivnim novinarjem ne uspe izgovoriti dveh stavkov brez
iskanja vira vrhovnega zla, ki sliši na ime neoliberalizem in žrtve pusti
umreti v mukah.
Objavljam najbolj zanimiv del intervjuja.
»Kako recimo gleda tipičen prebivalec zalivske
države na Zahod?
Za mnoge je Zahod vzornik. Ne zaradi vrednot,
ampak zaradi gospodarskega uspeha. Države
so naklonjene kapitalističnemu sistemu, ta se je med vsemi sistemi izkazal za
najbolje delujočega. Jordanija, kjer so vedno sodelovali z Zahodom in imeli
kapitalizem, je bistveno bolj razvita od Sirije, kjer so imeli socializem. To so
zelo preproste stvari brez ideoloških vprašanj: kdo si lahko več privošči, kdo
bolje živi in lažje skrbi za svoje družine. Zato v Jordaniji tudi ni bilo
nobenega upora. Ne da ljudje živijo izjemno dobro, vendar imajo priložnost,
medtem ko sta nadzor in nesvoboda govora omejena zgolj na politiko.
Danes tragično razkosana Sirija se je v
preteklosti razvijala zelo drugače od Jordanije.
Pred začetkom zadnje vstaje je varnostna služba,
celoten državni aparat, nadzoroval vse pore človeškega življenja, tudi domače
pogovore ljudi. Sirija se ne razvija, ker ljudje nimajo priložnosti, vrtijo se
v krogu, ne zaupajo drug drugemu. Poljudno rečeno v arabskem svetu obstajajo
mehke in trde diktature, demokracije pa z izjemo Izraela in Libanona v tem delu
sveta ni. Libanon je v regiji zagotovo najsvobodnejša družba, relativno
demokratična, s tržnim gospodarstvom, ob tem pa tudi z razlikami med revnimi in
bogatimi. Čeprav je imel zadnjih 15 let državljanske vojne, napreduje.«
Predstavljajte si družbenopolitičnega delavca, zaslužnega novinarja
Boštanja Videmška, velikega borca proti neoliberalizmu (morda on ve kaj je to,
jaz zagotovo ne), da bi izrekel prvega izmed zgornjih odstavkov. Verjetno enako
kot pričakovati, da bi Vesna Vuk Godina priznala, da je njen visokošolski predmet
nekoristen balast in javno izjavila, da so progresivni davki rop.