STRATEGIJA UPRAVLJANJA DRŽAVNIH NALOŽB – PREVZEM DUTB IN KONEC PRIVATIZACIJE

Politika mora ostati v upravah in nadzornih svetih gospodarstva

V javnosti je ta teden prišel osnutek nove strategije upravljanja državnih naložb, ki ga ja danes vlada potrdila. Kaj naj bi bil namen Pavlihove pratike Strategije upravljanja kapitalskih naložb države?

»Namen strategije je doseči pregledno in k dolgoročnim ciljem usmerjeno upravljanje kapitalskih naložb. Tak pristop omogoča aktivno in na vrednosti temelječe lastništvo države ter soustvarja gospodarsko in družbeno okolje, ki spodbuja uravnotežen in trajnostni gospodarski razvoj ter hkrati s krepitvijo zaupanja privablja domače in tuje investicije ter spodbudno deluje na kapitalski trg (stran 6)«.

Motnje na trgu?

Po pregledu strategije, je večina podjetij postala strateških in pomembnih. Torej se iz seznama 107 podjetij ne bo država prodajala nobenega večjega oz. kaj vrednega podjetja, kakor razumem, naj bi se morda celo nadaljevala prodaja podjetij, ki je že v teku, čeprav sem glede slovenskega Telekoma skeptičen.

Kaj sploh so brezplačne samopostrežne trgovine politikov strateške naložbe?

»Med strateške naložbe so s to strategijo uvrščene družbe, ki izvajajo za državo pomembne infrastrukturne naloge in ki razpolagajo z naravnimi monopoli, s ciljem, da le te čim bolj uspešno ekonomsko izkoriščajo. V to skupino so uvrščeni tudi operaterji javnih omrežij, ki so ključnega pomena za varnost in zanesljivost oskrbe gospodarstva in prebivalstva. Te družbe skrbijo za širši družbeni interes in dostopnost javnosti do storitev pod enakimi pogoji. Pretežno državno lastništvo je potrebno tudi v primerih, ko delovanje izključno zasebnih nosilcev gospodarskih aktivnosti lahko povzroča motnje na trgu. Skladno z ZSDH-1 strategija določa tudi konkretne strateške naložbe, pri katerih se učinkovito uresničevanje strateških ciljev zagotavlja s časovno omejeno koncesijsko pogodbo, zato se pri teh družbah minimalni delež lahko zniža pod delež 50 % in en glas.

 

Obvezno čtivo

Temeljna strategija obsega 158 strani, bančni del 36, zavarovalniški 30 strani, skupaj 224 strani. Zakaj toliko besed, če bi se dalo vse skupaj strniti v en stavek: politične stranke ne želijo izgubiti vpliva v gospodarstvu, bančništvu in zavarovalništvu. V gospodarskih družbah in bankah morajo v upravah in nadzornih svetih delovati osebe, ki jih delegira politična opcija, ki je na oblasti, pri čemer ima »predkupno pravico« stranka SD. Dobro plačani svetovalci in dobavitelji omenjenih družb ne smejo imeti konkurence. Sicer se oddaljimo od tekovina revolucije rukovodstva samoupravnoga socijalističkoga naroda Socijalističke republike Slovenije