INTERVJU Z MOJCO PAJNIK IZ MIROVNEGA INŠTITUTA, PREDAVATELJICO ASTROLOGIJE NA FDV: »PROCESI RASIZACIJE SO TESNO POVEZANI Z EKONOMSKO LIBERALIZACIJO IN DEREGULACIJO«

Najprej naj povem, da sem dobil povezavo na članek od prijatelja slab mesec nazaj, vendar sem po branju uvodnika zaključil, enostavno ni šlo. Danes sem vendarle zbral dovolj volje, da preberem astrološko napoved do konca. Gre za članek "Mejni režim dobropokaže evropsko rasistično naracijo", ki je bil objavljen na levičarskem portalu MMC RTV SLO, 27. 9. 2015

Poglejmo si nekaj citatov iz intervjuja, lažje nam bo razumeti metafizični pomen rasizma in doživeti transcendentalno očiščenje neoliberalnih vplivov Drugega.

Tovarišica Mojca Pajnik ugotavlja:

»Do sredine sedemdesetih let kažejo statistike po evropskih državah gospodarsko rast, nizko brezposelnost, hkrati pa kažejo tudi nizko podporo radikalno desnim strankam. Potem pa se v evropskem in svetovnem kontekstu z vzponom thatcherizma in reaganizma začne promovirati to, kar poznamo kot doktrino neoliberalizma, skratka liberalizacija trgov, privatizacija, deregulacija. Istočasno se začnejo vzpenjati rasistične ideologije … Od osemdesetih let naprej se dogajajo procesi rasizacije na nov način, ki ga lahko poimenujemo kulturalizacija rasizma. Obstajajo različna pojmovanja, kulturni rasizem, neorasizem.«

Zanimivo, kaj se ni ravno v šestdesetih letih in izrazito v sedemdesetih začel krepiti vpliv države in s tem politike tudi v državah, ki so bile v povojnem obdobju znane kot izrazito liberalno kapitalistično usmerjene, torej države z nizko javno porabo, nizkimi davki, učinkovitim sodstvom in nizkim vmešavanjem države v podjetništvo? Mar niso Velika Britanija, Švedska, Italija in Nemčija izrazito povišale regulacijo vseh trgov vključno z bančnim in s tem pričele višati javno porabo, pri čemer sta BDP in učinkovitost gospodarstva padala, brezposelnost in inflacija pa je rasli? Mar ni deregulacija v sredi osemdesetih v Velika Britaniji in na Švedskem v začetku devetdeseterih zgolj popravljala, kar so socialisti zapravili s svojo ekspanzionistično monetarno in »socialno« politiko? Torej postavljanje napak socialistov v izvorno stanje pred socialističnim ekspreimentom v Veliki Britaniji in Švedski? Zakaj se o švedski deregulaciji in reformah pred 25 leti v RS ne govori? Kaj ima nižanje davkov in regulacije sploh opraviti z rasnimi vprašanji? Kakšna je logična povezava med liberalizacija trgov, privatizacijo, deregulacij in rasističnimi ideologijami? Liberalizem je prva in edina ideologija, ki se ne postavlja na nobeno stran, ne levo, ne desno in ne goji strahu in mržnje pred tujci kot slovenska desnica in Združena levica.

  

»Omenili ste novi rasizem oziroma "rasizem brez ras". Kaj vse obsega rasizem? Sta homofobija in islamofobija tudi rasizem in če je vse rasizem, mar ni več nič rasizem?«
MP: »V relativizaciji je velika nevarnost. Lahko ga poimenujemo zelo različno. Kot rečeno, pa ne gre nujno več za diskriminacijo na podlagi rase, na podlagi bioloških kategorij, ampak na podlagi prej omenjenih. Namesto črncev nastopijo judje in migranti, cela vrsta drugih, marginaliziranih skupin, ki postanejo objekt novih oblik rasizacije. Da ne rečemo, da nič ni rasizem, ga moramo analizirati, poimenujemo ga lahko kot neki skupek diskurzivnih in političnih praks ter različnih oblik nasilja, ki jih izvajajo zelo različni akterji, od neformalnih gibanj, ki se spogledujejo z nacifašizmom, do etabliranih političnih strank, ki se seveda nikoli tako ne deklarirajo, hkrati pa simpatizirajo s tovrstnimi ideologijami. Skupaj učinkujejo na način hierarhizacije, razvrščanja skupin, skozi ta proces pa se Drugega inferiorizira.«

Verjetno je tukaj mislila na politično stranko Združena levica, ki deklarirano ni nacifašistična, programska izhodišča pa nas hitro prepričajo v nasprotno (gre namreč za dobesedno kopijo členov programa NSDAP), ravno tako nestrpnost do določenih etničnih skupin.

MP: »Pojem kulturalizacije lahko jemljemo kot pojasnjevalni pojem, ki pomaga razumeti, kakšne so manifestativne oblike rasizma. Ta pojasnjevalna vrednost pa je nekaj drugega kot to, kar implicirate, torej da se nekatere desne stranke skrivajo v praksah zanikanja rasizma. Prepričujejo nas, da ni več nič rasizem.«

Ravno tako nas nasprotno slovenski levičarski mediji in levičarske politične stranke ves čas bombardirajo z vsesplošnim pojavom rasizma, vse je fašizem. Vse je rasizem. Seveda se potem zgodi nasproten učinek, da ko se resnično pojavi v družbi nestrpnost do določenih etničnih, verskih oz. kakšnih drugih skupin, tega nihče več ne opazi. Če 99 krat sprožiš lažni alarm, se stotič ne bo nihče odzval, vendar bo takrat žal res gorelo. Poglejmo si konkreten primer. Rasizem in fašizem po mojem mnenju ni pojav poskusa krčenja privilegijev (po levičarsko pravic) določenih interesnih skupin. Krčenje davkoplačevalskih sredstev namenjenih vesoljskemu centru ni rasizem. Se motim?

MP: »Tako je in ustvarjaš ga s tem, ko migrante pretihotapiš z meje polzakonito, sredi noči v center za tujce, jih zapreš v neko alienirano institucijo in zagradiš z ograjami, s čimer sprožaš neko imaginacijo strahu. Predsodek, strah, nepoznavanje so pomembni, zato je treba ljudi informirati in izobraževati, a ključno je izpostaviti institucionalno dimenzijo rasizma. Ta namreč generira poustvarjanje teh strahov in to vidimo pri tem, kako se ravna z begunci. Namesto da bi oblasti zgradile "cordon sanitaire" okrog rasizma, se na evropski ravni, kar so pokazale tudi evropske volitve, iščejo zavezništva med strankami, ki so eksplicitno ali implicitno rasistične

…

Poustvarjanje Drugega - če povlečeva analogijo z razmerami okrog beguncev - izumlja cel arzenal kategorij. Tako politično oportuno loči ekonomske migrante od vojnih beguncev, prosilce za azil od ljudi s subsidiarno zaščito, proizvaja kategorije ilegalnega človeka. Pod vsemi temi kategorijami se znajde s pozicije ekonomske in politične moči skonstruirani večni subjekt inferiorizacije. Strategij je več. Ena je legitimizacija rasizma skozi sklicevanje na patriotizem, vrednote in tako naprej, druga pa je žrtveni diskurz. Diferencialistični rasizem deluje tudi na način, da zanika rasizem, svojega nasprotnika pa predstavi kot rasista. "Mi nismo rasisti, le zavzemamo se za nacionalno kulturo, za zaščito meja," kar recimo pravijo protagonisti shoda 'Slovenija, zavaruj meje', "vi ste rasisti, vi ste nestrpni do nas". Vse to so strategije legitimizacije rasizma, ki se jim je mogoče zoperstaviti s preseganjem hierarhij.«

Tovarišica, ekonomske migrante, ki si v 99,5 % ne želijo ostati v RS, ker niso begunci, vzemite k sebi domov in jim financirajte celotno oskrbo in jih integrirajte, čeprav po vaše integracija ni potrebna, saj to že vključuje rasistične elemente.

 

Mojca Pajnik iz Mirovnega inštituta, predavateljica astrologije na Fakulteti za družbene vede

»Ko govorimo o hierarhičnih odnosih, ne moremo mimo ekonomskih odnosov v družbi. V iskanju procesov, ki pripeljejo do diskriminacije, podrejanja in izključevanja, ne moremo zaobiti kapitalizma kot prevladujočega družbenoekonomskega sistema. Kakšen je odnos rasizma s kapitalizmom? Je rasizem posledica kapitalističnih odnosov ali zgolj orodje kapitalizma?«
MP: »Stvari sta povezani. Če pogledamo zgodovino praks izključevanja, hierarhizacije, rasizacije, vidimo, da je zaton socialnih politik, ki prinese porast brezposelnosti in revščine, izgubo socialno-ekonomske varnosti, kar nas privede do Hobbesovega reka "človek človeku volk", povezan z manifestacijami rasizma. Gal Kirn na primeru Pegide pokaže, kako se ravno v okoliščinah ekonomskega opustošenja, kakršno imamo zdaj z dolžniško krizo in reševanjem bank, rasizem napaja in se temu priključi ter se okrepi. Poskušam pa pokazati, da je pomembno, da ne zvedemo rasizma izključno na ekonomska razmerja, saj je zadeva precej širša. Poznamo rasizem tudi v predrazrednih družbah, čeprav si ga danes ne moremo misliti zunaj neoliberalizma in razredne družbe.«

Spoštovana tovarišica, žal ne vidim nobene povezave med rasizmom s kapitalizmom. Menim, da je ravno obratno. Socializem v levi ali desni manifestaciji vedno umetno išče zunanjega sovražnika. Primerov je nič koliko. Omenil bi še borbo socialistov za minimalno plačo - Zakon o minimalni plači, sploh v ZDA je najbolj rasističen zakon, ker prepoveduje delo manj kvalificiranim delavcem, ki so pogosto migranti.

Drugič, kje je logika, da zaton socialnih politik prinese porast brezposelnosti in revščine? Ravno obratno je, družbe, ki uveljavljajo elemente liberalnega tržnega gospodarstva, hitro zmanjšujejo revščino praktično vseh prebivalcev, razlike v materialnem stanju lahko ostajajo in s tem ni nič narobe, če je sistem meritokartski. Socialni transferji zmanjšujejo motivacijo za delovno aktivacijo, APZ pa vsaj v RS predstavlja mnogo stroškov z malo učinka. Kaj nam povedo izkušnje Estonije in Slovaške in obratno RS?

MP: »Težava današnje Evrope je problem njenega mejnega režima. In migracije so to jasno pokazale. To je režim schengena, režim meja. Schengen pa, kot vemo, se je vzpostavil primarno iz ekonomskih interesov. Šlo je predvsem za interes po prostem pretoku blaga, kar je spremljala komodifikacija afriških držav. To je moment ekonomskega utilitarizma. Skupaj s tem se je vzpostavila hierarhizacija ljudi. Kot vidimo, pa so meje zelo fleksibilne. Zdaj so odprte, ko pridejo arabske vstaje in begunci, jih bomo zaprli. Zdaj imamo odprt trg, ko je recimo Poljakov v Veliki Britaniji ali Bosancev v Sloveniji preveč, bomo pa tudi znotraj tega sistema meje zaprli. Nikoli ni šlo za resnično odprtost meja, ampak za izjemno sofisticiran mejni režim, s katerim lahko zelo dobro pokažemo evropsko rasistično naracijo. V teh tednih se s krepitvijo nadzora na mejah to potrjuje.«

Tovarišica, na FDV je tudi katedra za mednardone odnose, naj vam razložijo pomen po vaše rasističnega elementa, ki sliši na ime Schengenski režim in to ni pojav iz leta 2015, ko se je pričel VAL beguncev.

MP: »Debalkanizaciji lahko v primeru Višegrajske skupine dodamo še retradicionalizacijo družbe. Tu mislim na katoliško moralo, opozorila, da se zanemarja krščansko tradicijo, kar kot problem izpostavljajo desne konservativne stranke. Potem je tu še vprašanje splava, samskih žensk, LGBT-ja. Ta retradicionalizacija, ki jo poleg v Evropi vidimo tudi v ZDA na primeru čajankarskega gibanja, gre pogosto skupaj z neoliberalno logiko prostega trga.«

Čajankarsko gibanje, verjetno ga tovarišica pozna zgolj iz slovenskih levičarskih časopisov kot sta Zavrlova Sobotna priloga in Mladina. Nizki davki – nizka javna poraba, je to retradicionalizacija? Kaj ima to veze s konservativnostjo, katolištvom? Ali gre zgolj za strah pred prenehanjem financiranja z davkoplačevalskim denarjem neomarksističnih think thankov, ki se ukvarjajo sami s sabo kot je Mirovni inštitut?

MP: »Za antirasistično perspektivo je ključnega pomena širša demokratizacija in počlovečenje institucij nasploh, na nacionalni in evropski ravni, da bi te institucije prevzele norme solidarnosti in človekovih pravic, ne pa norm meritokracije, ekonomije, ki so zdaj v ospredju.«

Levičarji zelo radi uporabljajo sintagmo človekove pravice, zakaj jih je potrebno reducirati na pravice in privilegije samo določenih družbenih skupin kot so LGBT, muslimani, cigani in ekonomski migranti ter ostali priseljenci? Vedno ista zgodba v levičarskih medijih, kaj pa človekove pravice npr. podjetnikov? Če po mnenju kolegice norm meritokracije niso del njenega vrednostnega sistema, potem se človekovim pravicam podjetnikov slabo piše, saj zanika meritokratsko načelo, da kolikor ustvariš, toliko imaš in hkrati zagovarja prisilno prerazdeljevanje materialnih dobrin in političnih pravic izbranim družbenim skupinam kot je npr. LGBT, s čimer jih podzavestno neostigmatizira, neorasizira in neoinferiorizira, če zavestno uporabim nabuhel neomarksistični jezik tovarišje iz FDV. 

Naj za konec izredno pohvalim tudi družbenopolitičnega delavca Borisa Vaseva, ki je tovarišici postavljal netendenciozna vprašanja.