Blamaža
Včeraj (15. 10. 2015) je RTV SLO
objavil napeto pričakovani intervju s Fincem Jannejem Harjunpää iz DUTB
z naslovom: Harjunpää (DUTB): Ne morem biti vaš borec za svobodo, najdite sisvoje Che Guevare. Zanmivo je bilo po dolgem času na RTV SLO slišati drugo
stran.
Kot glavni poudarek intervjuja
bi lahko označil spodnjo misel, je pa vredno prebrati/poslušati intervju v
celoti:
»Slovenska
vlada je dejala, da je Sava v nacionalnem interesu. V čigavem interesu je
prenos Save v Slovenski državni holding? V interesu upravnega odbora ali
davkoplačevalcev?«
»To sta različni vprašanji. Vprašanje o spremembi lastništva je zelo zanimivo - ne vem, v čigavem interesu bi bilo to. Za strateško naložbo so sklenili razglasiti Savo, d. d. Holding Sava, d. d., bo oziroma je bil razglašen za strateško podjetje. Strokovno se ne morem strinjati, da je to v interesu davkoplačevalcev.
Ni mi jasno, v čigavem
interesu je razglasiti nelikvidno holdinško družbo za strateško naložbo. Če bi
moral koga izbrati, bi rekel, da je to le v interesu uprave, saj bodo tako
zaščiteni.«
Kako se bosta iz tega izvlekli
slovenske levica in desnica, bomo še videli, verjetno spretno - preko medijev.
Doma brez večjih težav, v tujini težje.
Larsa
Nyberga (DUTB), bivšega viceguvernerja Švedske narodne banke, Barrosovega svetovalca, je
slovenska politika poslala kot problematičnega šolarja z ukorom pred izkrčitvijo
domov.
Črno
piko dobi Janne Harjunpää
Vprašati se moramo, zakaj so ga
lani v tabloidu Delo uvrstili v rubriko Črno piko dobi…
Objavljam prispevek v celoti:
»Finec
Janne Harjunpää je projektni menedžer na DUTB. Za zgolj 80-odstotni delovni čas
prejema 19.500 evrov bruto plače na mesec. Zakaj je tako dragocen, zakaj je
tako drag? Ker »ima izkušnje s podobnimi prestrukturiranji drugje, v baltskih
državah in Ukrajini«, pojasnjuje Torbjörn Mansson, glavni izvršni direktor DUTB.
Ta odgovor pove vse. Fantje s severa očitno mislijo, da so v njim bližnji Ukrajini ali baltskih državah; da so v eni od do obisti skorumpiranih nekdanjih držav Sovjetske zveze – in natanko v skladu s to predpostavko tudi ravnajo. Skrajni čas je, da se vrnejo v patrio, slovenski politiki pa naj se vprašajo, kaj so zagrešili, da nas tujci mečejo v isti koš z državami, katerih imena krasi končnica -stan.«
Zakaj je Janne Harjunpää
za družbenopolitične delavce iz tabloida moteč? Ker ima previsoko plačo za
državo uravnilovk (Slovenijo), morda moti tudi tajkunsko navezo v ozadju
tabloida? Slovenija nima nikakršnih težav s korupcijo? Verjetno ima bolj težave
s preganjanjem korupcije. Tukaj lahko preverite po različnih kazalcih kje je
bila baltska Estonija leta 1991 in kje je leta 2015, naredite enako za Republiko
Slovenijo in razmislite kdo si zasluži okrasek v obliki končnice –stan.
Ni komentarjev:
Objavite komentar