PARIS: ISIS CLAIMING RESPONSIBILITY - 129 DEATHS, 352 INJURED – SLOVENIA: MIGRANTS WELCOME!

Pariz, 14. 11. 2015

Paris ist am Freitagabend von einer Terrorserie erschüttert worden. 129 Menschen kamen dabei ums Leben; außerdem gab es 352 Verletzte (Der Spiegel) 

Begunci dobrodošli! (Delo, Mladina)

Andrej Kurnik & Co.

Begunci dobrodošli!

Brez komentarja…

STARI DOBRI MRAMOR ZOPET IZGANJA KAPITAL IN DELOVNA MESTA IZ SLOVENIJE

Dušan Mramor – prvi mandat 2002-2004

Ne bomo pozabili novih obdavčitev bonitet v obliki službenih mobitelov in parkirišč ter prevladujočih kapitalskih deležev. Nič hvale vrednega. Kapital je na veliko bežal iz Slovenije. Poglejmo še malo v drobovje zgodovine.

Bil je torej finančni minister v letih 2002-2004, ko se je odvila ključna faza tovarišijske oz. pollegalne tajkunske koncentracije kapitala v »olastninjenih« slovenskih podjetjih. Ne pozabimo, da je bil predsednik sveta Agencije za trg vrednostnih papirjev (1994-1999), v ključnem obdobju naše privatizacije oziroma boljše rečeno lastninjenja. Torej Mramor je imel dve res pomembni funkciji celoten mandat in vse možnosti, da prepreči razpad slovenskih javnih financ.

Kaj je Mramor naredil, ko so se privatizacijski skladi, pidi, začeli na željo Mencingerjancev izrojevati? Je zaščitil male delničarje? Odgovor je jasen – ništa, upravljavske družbe so pojedle vse, dobili smo pidovske barone. Nelegalno navzkrižno parkiranje lastniških deležev po RS in davčnih oazah in koncentracije je glede na to, da je bil tiho, podpiral.

Denar je šel namesto v razvojne investicije v lastniške konsolidacije podjetij (prevzeme) in v beton oziroma če olepšam v nepremičninski trg in ostale gradbeniške »multiplikatorje«, prosto po Mencingerjancu Jožetu P. Damjanu. O razvojnih investicijah nadaljujem v drugem poglavju. Mramor je vedel kaj se dogaja, a je molčal.

Divja privatizacija? Skoraj 60 % podjetij je bilo v tistem času prevzetih »pod mizo«, kljub obstoječi zakonodaji. Mramor, Mramor, kje si, a slišiš? … Tišina…

To se je dogajalo pred prevzemom oblasti socialista Janeza Janše leta 2004.

 

Kar se Dušan nauči, Dušan zna...

Dušan Mramor – drugi mandat 2014- (repriza prvega mandata)

Ministrstvo za finance je na svoji spletni strani v okviru davčne reforme objavilo več novih predlogov zakonov, in sicer:

Predlog Zakona o posebni davčni obravnavi nagrajevanja uspešnosti delavcev, Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in Predlog Pravilnika o spremembah in dopolnitvi Pravilnika o izvajanju Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb.

Ministrstvo za finance torej predlaga manj davčnih razbremenitev v Zakonu o dohodnini in davku od dohodkov pravnih oseb, tudi pri zelo uveljavljenih olajšavah, ker išče nadomestilo za izpad proračunskih prihodkov zaradi ugodne obdavčitve nagrade za uspešnost zaposlenih, ki jo načrtuje z novim zakonom. Ta predvideva največ 5000 evrov letnega dodatka za uspešnost brez plačila socialnih dajatev in s polovično dohodnino. Razlog tiči po moje drugje, torej ne v iskanju nadomestila za izpad proračunskih prihodkov zaradi ugodne obdavčitve nagrade za uspešnost zaposlenih, temveč v dogovoru s sindikati pred nekaj dnevi o povišanju mase plače v javnem sektorju

Gre za naslednje spremembe:

DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB

·       znižanje olajšave za investicije s 40 na 20 odstotkov investiranega zneska

·       znižanje olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj s 100 odstotkov na 50

·       ukinitev olajšave za zaposlovanje

·       ukinitev olajšave za donacije političnim strankam.

DOHODNINA

·        četrti davčni razred ostane na lestvici

·        znižanje olajšave za investiranje s 40 na 20 odstotkov investiranega zneska

za vse upravičence

·        znižanje olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj s 100 odstotkov na 50

·        ukinitev olajšave za zaposlovanje

·        ukinitev olajšave za donacije političnim strankam

·        uporaba enotne 25 % stopnje davka na kapitalske dobičke brez znižanja

vsakih pet let lastništva do stopnje 0

·        obdavčitev tudi za nepremičnine, kupljene pred 1. 1. 2012.

NAGRAJEVANJA USPEŠNOSTI DELAVCEV

·        dodatek za uspešnost do največ 5000 evrov brez obračuna socialnih prispevkov,

v dohodninsko osnovo šteje polovica zneska

·        delodajalec mora v internem aktu vnaprej objaviti merila za nagrajevanje,

uspešnosti

·        delodajalec sme za nagrajevanje uspešnosti porabiti največ 20 odstotkov dobička pred obdavčitvijo.

Adijo kapital in delovna mesta v RS, pogrešali vas bomo... :-(

Nagrajevanje bolj učinkovitih delavcev po jasnih kriterijih pozdravljam, najslabša pot so trenutne slovenske uravnilovke. Glede umika znižanja olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj in investicije pa sem govoril z nekaj podjetniki in resno razmišljajo o selitvi sedeža, dela in proizvodnje v druge države, npr. v Srbijo ali Avstrijo. Ja, prav ste slišali, v Srbijo!

Torej je javni sektor, kjer sem tudi sam zaposlen, zoper pridobil, privatni sektor pa zopet nosi posledice »krize« oz. neodgovorne oz. bolje rečeno razuzdane fiskalne politike v RS.

Je Ministrstvo za finance naredilo kakšno študijo kakšne učinke so imeli olajšave, ki jih nameravajo odpraviti na ustvarjanje in ohranjanje delovnih mest in na gospodarsko rast, ki ustvarjanje in ohranjanje delovnih mest pogojuje? Kakor vem so zgolj gledali kolikšen je bil kratkoročni izpad proračunskih sredstev zaradi omenjenih ukrepov. V predlogih zakonov so učinke na gospodarstvo lahkotno ocenjevali z stavkom ali dvema.

SVET ZA ODZIV NA SOVRAŽNI GOVOR VES ČAS SVOJEGA DELOVANJA LEVIČARJEM OMOGOČA IMUNITETO

Delovanje Sveta za odziv na sovražni govor spremljam od začetka. 

Svet za odziv na sovražni govor je v obdobju med 24. junijem in 3. novembrom 2015 prejel oziroma obravnaval 15 novih pobud/primerov, vendar se je za javni odziv odločil glede le za naslednjih 5 primerov. Seveda gre zopet za 5 »nelevičarjev«, ki mestoma tudi po mojem mnenju pišejo budalaštine in širijo nestrpnost. Vsi levičarji imajo pri samooklicanem Svetu za odziv na sovražni govor popolno imuniteto. Kdo jih financira?

1.           Pojasnila o delovanju Sveta za odziv na sovražni govor

2.           Tvit tiskanega in spletnega medija Glas Trebnje

3.           Facebook strani skupin »Slovenija Zavaruj Meje«, »Radikalna Ljubljana« in »Slovenska milica«

4.           Damir Črnčec: »Prižgimo kresove!«

5.           Facebook profil Zmaga Jelinčiča Plemenitega

Aktivist Mitja Blažič - prvopodpisani pod zgornjimi primeri, katerega služba in poslanstvo je ukvarjanjem s samim sabo

Slovenija ostaja razdeljena na dva pola tudi na področju svobode govora in človekovih pravic. 

REVIJA ZARJA RAZSVETLJUJE MNOŽICE: PROSTOVOLJNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE JE BEDARIJA!

Kot sem že pisal na praznik vseh svetih oz. ob dnevu spomina na mrtve, iz druge roke dobim kup tabloidnih revij, ki jih vsaj prelistam, preberem pa bolj nevtralne teme, ki niso okužene z marksizmom, vulgarnim in prisilnim kolektivizmom, borbo proti neoliberalizmu (karkoli že to je, a kdo ve?), političnemu PR in nasprotovanju kapitalizmu in meritokraciji (torej rebrem teme, ki so vezane na vrtnarjenje in gojenje rastlin, kuharske recepte,…). Občasno se tudi v kaj zapičim in tokrat me je družbenopolitična delavka Tina Horvat v reviji Zarja (ex Jana), v članku V službi skorja do groba (11/2015), ki je hkrati PR služba nacionalsocialistične parlamentarne stranke Združena levica, razsvetlila z neomadeževano modrostjo:

»Prostovoljno pokojninsko zavarovanje se skoraj ne izplača, pokojnino si dvignemo le z poznejšo upokojitvijo!«

Na pokojnine se nekoliko spoznam, občasno o tem predavam študentom, vendar sem bil do sedaj prikrajšan za to bistroumnost. Upokojitveno starost je nedvomno potrebno dvigniti, smo ne evropskem repu po podatkih EUROSTAT.

Režim preko sporočil v tabloidnih revijah poskuša rešiti pokojninsko piramido pred razpadom, namesto, da bi se lotil pokojninske reforme, ki bi nas zaščitila pred tveganjem revščine. 

Nehote pa sem zlobno pomislil, da je družbenopolitična delavka Tina Horvat zapisala prodorno misel, ker bi s podaljšanjem starosti prišlo več sredstev v pokojninsko blagajno, ki bo za generacije rojene po letu 1965 v času upokojitve že popolnoma razsuta piramida in bo tako država vplačevala manjši delež v pokojninsko blagajno (verjetno veste, da se v pokojninsko blagajno s prispevki nabere zgolj dobro tretjino vseh sredstev, leta 2012 je bilo teh sredstev po podatkih ZPIZ 66,6 %, letos še mnogo manj). Prostovoljno pokojninsko zavarovanje pa nudijo nedržavne, torej privatne zavarovalnice in z njimi režim ne simpatizira. Ampak seveda so to zgolj moje neoliberalne blodnje, za katere se iskreno opravičujem. 

RESNICA O VESNI VUK GODINA

Tablodi

V torek, 6. 10. 2015 je v reviji Ona plus (št. 38, str. 42-46) izšel intervju s tovarišico Vesno Vuk Godina z naslovom V Sloveniji smo priča vseobči prostituciji. Bralci me boste seveda vprašali zakaj sploh berem režimske tabloidne revije. V izogib tovrstnim komentarjem: gre za to, da iz druge roke dobim kup revij, ki jih vsaj prelistam, preberem pa bolj nevtralne teme, ki niso okužene z marksizmom, vulgarnim in prisilnim kolektivizmom, borbo proti neoliberalizmu (karkoli že to je, a kdo ve?), političnemu PR in nasprotovanju kapitalizmu in meritokraciji (torej rebrem teme, ki so vezane na vrtnarjenje in gojenje rastlin, kuharske recepte,…). Občasno se tudi v kaj zapičim in tokrat sem si po dolgem času zopet vzel čas in prebral intervju s tovarišico Vesno Vuk Godina.

V šolah zbirajo podpise proti učiteljem, ki niso dovolj prijazni

Vesna Vuk Godina (citat):

»Tako je, patološki narcis je oseba, ki ne razreši Ojdipa klasično, ne vpelje zakona, zato ne razvije vesti oziroma ideala jaza in vse življenje deluje po načelu tega, kar mu prinaša ugodje. To je seveda značilno za majhnega otroka. Odrasla oseb mora izbrati, kar je prav, danes pa večina Slovencev kot večina Američanov, raje izbere kar je fino. Torej z neko osebo sem v zvezi, dokler je fino, delam, jem in seksam tako, da mi je fino. V šolah zbirajo podpise proti učiteljem, ki niso dovolj prijazni. Zakaj nikjer ne zbirajo podpisov proti učiteljem, če jih učitelj ničesar ne nauči? V Sloveniji smo priča vseobči prostituciji, ko bi vsi igrali in neskončno uživali ter bili kul.«

 

Vesna Vuk Godina

AFŽ – malo drugačna osebna izkušnja

Naj dodam še osebno izkušnjo z omenjeno tovarišico. Prvi dan, ko je omenjena tovarišica stopila v razred (nikogar od nas ni poznala), nam je študentom razložila, da smo manj vredni in manj sposobni »patološki narciseki«, ki delamo vse po liniji najmanjšega odpora, za razliko od nje, ki je intelektualka. Prebrala je namreč že več tisoč strani antropoloških tekstov. O svojih SCI objavah v referenčnih indeksiranih žurnalih je bila vedno tiho, verjetno to ni v skladu z vrednotami slovenskega egalitarizma in obsojanja odstopanja od povprečja in tovarišica ni objavljala, zato da ne bi kdo pomislil, da zagovarja umazani kapitalizem. Zato je kmalu začela objavljati članke v reviji Ona. Na tem mestu naj omenim še to, da smo tovarišico snemali in da ti posnetki »še obstajajo«.

Preizkus znanja je pomenil učenje dobesedno na pamet, kreativno razmišljanje je bilo absolutno nesprejemljivo. Primer vprašanja na ustnem izpitu: »točno navedite kazalo v knjigi«. Ker je profesorica goljufala, imela svoja interna pravila pri pisnih preizkusih znanja, namreč znali smo dobesedno na pamet vse, kar je bilo potrebno napisati v t.i. božičnem kolokviju (namerno smo ga pisali na božični večer po 19 h), smo organizirali akcijo zbiranja podpisov, da smo lahko kot je v pravilnikih videli svoje teste (osebno sem zbiral podpise za mizo). Svoje smo tudi dosegli, dobili smo možnost vpogleda v svoje teste in če se ne motim skrajšanje čakalne dobe na rezultate, ki je bila ubijalsko dolga. In zgodil se je čudež. Tovarišica je sporočila, da so ji ukradli polovico testov. Zelo zanimiv razplet. Seveda kraje ni prijavila policiji…

Na prvem predavanju nam je govorila tudi o »Janezeku«. O Janezu Janši. Povedala nam je, da je bil onega dne pravoverni komunist, ki se je zavzemal, da vse profesorje, ki ne bodo predavali čistega marksizma, izvržejo iz FSPN (danes FDV), kjer je študiral in bil družbeno-politično aktiven. O socialistu Janezu Janši nimam dobrega mnenja, kljub temu se mi zdi, da politična propaganda ne sodi v visokošolske prostore.

V šolah zbirajo podpise proti učiteljem, ki niso dovolj prijazni ali v šolah zbirajo podpise proti učiteljem, ki niso dovolj pošteni?

Antropologija ni kvantna mehanika. Če prestaneš slovensko maturo, razumevanje ne bi smelo predstavljati težav. Zadeve prebereš in jih znaš brez težav interpretirati. Lahko se jih tudi naučiš dobesedno do veznika natančno na pamet kot je to od nas zahtevala Vesna Vuk Godina. To smo tudi storili, vsi nismo patološki narcisi in lenuhi. Po dolgem čakanju jih je velika večina padla, nihče pa ni razumel, kje ga je polomil. Testov kljub jasnim navedbam v ustreznem pravilniku nismo smeli videti.

Dragi bralci, prosim povejte ali v šolah zbirajo podpise proti učiteljem, ki niso dovolj prijazni ali v šolah zbirajo podpise proti učiteljem, ki niso dovolj pošteni, ki niso dovolj intelektualno pošteni (nimajo mednarodnih objav v indeksiranih SCI revijah kot je to normalno na svetovnih elitnih univerzah), brez razloga žalijo študente in med poukom izvajajo ideološko in politično propagando?

Študenti, ki smo zbirali podpise, hranimo avdio posnetke, bibliografija »univerzitetnih profesorjev« pa je javno dostopna. Zakaj v slovenskih režimskih medijih (RTV SLO, Delo, Ona, Zarja, …) zmaguje hujskanje proti kapitalizmu in ne intelektualna in moralna poštenost?

FEBRUAR 2014 ŽLEDOLOM, OKTOBER 2015 ŽIDANOLOM

Kaj se dogaja za dimno zaveso migrantske krize

Migrantska kriza je odlična dimna zavesa za izvajane agende interesnih skupin in političnih strank, predvsem mislim na stranko Socialni demokrati (SD).

Zgodil se nam je mednarodni škandal z DUTB, sledil mu je napad interesnih skupin na SDH, čaka nas še davčna »nerefroma« oz reforma v obliki višjih davkov. Namreč Mencingerjanka in državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar je prejšnji teden na 10. vrhu slovenskega gospodarstva eksplicitno izjavila, da prostora za davčno razbremenitev ni. 

Židanolom bo imele večje razsežnosti od lanskega žledoloma

Posebej neslišno je uspelo Dejanu Židanu spraviti skozi postopke Predlog zakona o gospodarjenju z gozdovi in s tem še večji prodor (levičarske) politike v gozdno gospodarjenje. Z drugimi besedami to pomeni močno zvišanje 20 % deleža državnih gozdov, monopolizacijo trga lesa, uničenje konkurence preko nedovoljenih ali dovoljenih državnih pomoči (saj je vseeno, oboje je škodljivo) in večjega dela lesne industrije, ki ni povezana s politiko, prilagajanje javnih razpisov in nadzornih mehanizmov izbrancem. Kaj bo z delovnimi mesti v gozdarski panogi in oskrbo ostankom slovenske lesne industrije, je prepuščeno domišljiji.

Stalin in ideja o sovhozih in kolhozih

Verjetno vloženih 20 milijonov € ni celotni strošek. Drugačnih rešitev od sovjetskega modela sovhozništva je še mnogo: nove koncesije za upravljanje državnih gozdov po višjih cenah in zaradi cenovne politike posledično združevanje in povezovanje v lesno pridelovalni industriji,...

 

Čisto tiho: slovenski Stalin Dejan Židan in ideja o sovhozih in kolhozih

Za dimno zaveso migrantov bodo zagotovo še lomastili, pa ne samo po gozdovih...

INTERVJU Z MOJCO PAJNIK IZ MIROVNEGA INŠTITUTA, PREDAVATELJICO ASTROLOGIJE NA FDV: »PROCESI RASIZACIJE SO TESNO POVEZANI Z EKONOMSKO LIBERALIZACIJO IN DEREGULACIJO«

Najprej naj povem, da sem dobil povezavo na članek od prijatelja slab mesec nazaj, vendar sem po branju uvodnika zaključil, enostavno ni šlo. Danes sem vendarle zbral dovolj volje, da preberem astrološko napoved do konca. Gre za članek "Mejni režim dobropokaže evropsko rasistično naracijo", ki je bil objavljen na levičarskem portalu MMC RTV SLO, 27. 9. 2015

Poglejmo si nekaj citatov iz intervjuja, lažje nam bo razumeti metafizični pomen rasizma in doživeti transcendentalno očiščenje neoliberalnih vplivov Drugega.

Tovarišica Mojca Pajnik ugotavlja:

»Do sredine sedemdesetih let kažejo statistike po evropskih državah gospodarsko rast, nizko brezposelnost, hkrati pa kažejo tudi nizko podporo radikalno desnim strankam. Potem pa se v evropskem in svetovnem kontekstu z vzponom thatcherizma in reaganizma začne promovirati to, kar poznamo kot doktrino neoliberalizma, skratka liberalizacija trgov, privatizacija, deregulacija. Istočasno se začnejo vzpenjati rasistične ideologije … Od osemdesetih let naprej se dogajajo procesi rasizacije na nov način, ki ga lahko poimenujemo kulturalizacija rasizma. Obstajajo različna pojmovanja, kulturni rasizem, neorasizem.«

Zanimivo, kaj se ni ravno v šestdesetih letih in izrazito v sedemdesetih začel krepiti vpliv države in s tem politike tudi v državah, ki so bile v povojnem obdobju znane kot izrazito liberalno kapitalistično usmerjene, torej države z nizko javno porabo, nizkimi davki, učinkovitim sodstvom in nizkim vmešavanjem države v podjetništvo? Mar niso Velika Britanija, Švedska, Italija in Nemčija izrazito povišale regulacijo vseh trgov vključno z bančnim in s tem pričele višati javno porabo, pri čemer sta BDP in učinkovitost gospodarstva padala, brezposelnost in inflacija pa je rasli? Mar ni deregulacija v sredi osemdesetih v Velika Britaniji in na Švedskem v začetku devetdeseterih zgolj popravljala, kar so socialisti zapravili s svojo ekspanzionistično monetarno in »socialno« politiko? Torej postavljanje napak socialistov v izvorno stanje pred socialističnim ekspreimentom v Veliki Britaniji in Švedski? Zakaj se o švedski deregulaciji in reformah pred 25 leti v RS ne govori? Kaj ima nižanje davkov in regulacije sploh opraviti z rasnimi vprašanji? Kakšna je logična povezava med liberalizacija trgov, privatizacijo, deregulacij in rasističnimi ideologijami? Liberalizem je prva in edina ideologija, ki se ne postavlja na nobeno stran, ne levo, ne desno in ne goji strahu in mržnje pred tujci kot slovenska desnica in Združena levica.

  

»Omenili ste novi rasizem oziroma "rasizem brez ras". Kaj vse obsega rasizem? Sta homofobija in islamofobija tudi rasizem in če je vse rasizem, mar ni več nič rasizem?«
MP: »V relativizaciji je velika nevarnost. Lahko ga poimenujemo zelo različno. Kot rečeno, pa ne gre nujno več za diskriminacijo na podlagi rase, na podlagi bioloških kategorij, ampak na podlagi prej omenjenih. Namesto črncev nastopijo judje in migranti, cela vrsta drugih, marginaliziranih skupin, ki postanejo objekt novih oblik rasizacije. Da ne rečemo, da nič ni rasizem, ga moramo analizirati, poimenujemo ga lahko kot neki skupek diskurzivnih in političnih praks ter različnih oblik nasilja, ki jih izvajajo zelo različni akterji, od neformalnih gibanj, ki se spogledujejo z nacifašizmom, do etabliranih političnih strank, ki se seveda nikoli tako ne deklarirajo, hkrati pa simpatizirajo s tovrstnimi ideologijami. Skupaj učinkujejo na način hierarhizacije, razvrščanja skupin, skozi ta proces pa se Drugega inferiorizira.«

Verjetno je tukaj mislila na politično stranko Združena levica, ki deklarirano ni nacifašistična, programska izhodišča pa nas hitro prepričajo v nasprotno (gre namreč za dobesedno kopijo členov programa NSDAP), ravno tako nestrpnost do določenih etničnih skupin.

MP: »Pojem kulturalizacije lahko jemljemo kot pojasnjevalni pojem, ki pomaga razumeti, kakšne so manifestativne oblike rasizma. Ta pojasnjevalna vrednost pa je nekaj drugega kot to, kar implicirate, torej da se nekatere desne stranke skrivajo v praksah zanikanja rasizma. Prepričujejo nas, da ni več nič rasizem.«

Ravno tako nas nasprotno slovenski levičarski mediji in levičarske politične stranke ves čas bombardirajo z vsesplošnim pojavom rasizma, vse je fašizem. Vse je rasizem. Seveda se potem zgodi nasproten učinek, da ko se resnično pojavi v družbi nestrpnost do določenih etničnih, verskih oz. kakšnih drugih skupin, tega nihče več ne opazi. Če 99 krat sprožiš lažni alarm, se stotič ne bo nihče odzval, vendar bo takrat žal res gorelo. Poglejmo si konkreten primer. Rasizem in fašizem po mojem mnenju ni pojav poskusa krčenja privilegijev (po levičarsko pravic) določenih interesnih skupin. Krčenje davkoplačevalskih sredstev namenjenih vesoljskemu centru ni rasizem. Se motim?

MP: »Tako je in ustvarjaš ga s tem, ko migrante pretihotapiš z meje polzakonito, sredi noči v center za tujce, jih zapreš v neko alienirano institucijo in zagradiš z ograjami, s čimer sprožaš neko imaginacijo strahu. Predsodek, strah, nepoznavanje so pomembni, zato je treba ljudi informirati in izobraževati, a ključno je izpostaviti institucionalno dimenzijo rasizma. Ta namreč generira poustvarjanje teh strahov in to vidimo pri tem, kako se ravna z begunci. Namesto da bi oblasti zgradile "cordon sanitaire" okrog rasizma, se na evropski ravni, kar so pokazale tudi evropske volitve, iščejo zavezništva med strankami, ki so eksplicitno ali implicitno rasistične

…

Poustvarjanje Drugega - če povlečeva analogijo z razmerami okrog beguncev - izumlja cel arzenal kategorij. Tako politično oportuno loči ekonomske migrante od vojnih beguncev, prosilce za azil od ljudi s subsidiarno zaščito, proizvaja kategorije ilegalnega človeka. Pod vsemi temi kategorijami se znajde s pozicije ekonomske in politične moči skonstruirani večni subjekt inferiorizacije. Strategij je več. Ena je legitimizacija rasizma skozi sklicevanje na patriotizem, vrednote in tako naprej, druga pa je žrtveni diskurz. Diferencialistični rasizem deluje tudi na način, da zanika rasizem, svojega nasprotnika pa predstavi kot rasista. "Mi nismo rasisti, le zavzemamo se za nacionalno kulturo, za zaščito meja," kar recimo pravijo protagonisti shoda 'Slovenija, zavaruj meje', "vi ste rasisti, vi ste nestrpni do nas". Vse to so strategije legitimizacije rasizma, ki se jim je mogoče zoperstaviti s preseganjem hierarhij.«

Tovarišica, ekonomske migrante, ki si v 99,5 % ne želijo ostati v RS, ker niso begunci, vzemite k sebi domov in jim financirajte celotno oskrbo in jih integrirajte, čeprav po vaše integracija ni potrebna, saj to že vključuje rasistične elemente.

 

Mojca Pajnik iz Mirovnega inštituta, predavateljica astrologije na Fakulteti za družbene vede

»Ko govorimo o hierarhičnih odnosih, ne moremo mimo ekonomskih odnosov v družbi. V iskanju procesov, ki pripeljejo do diskriminacije, podrejanja in izključevanja, ne moremo zaobiti kapitalizma kot prevladujočega družbenoekonomskega sistema. Kakšen je odnos rasizma s kapitalizmom? Je rasizem posledica kapitalističnih odnosov ali zgolj orodje kapitalizma?«
MP: »Stvari sta povezani. Če pogledamo zgodovino praks izključevanja, hierarhizacije, rasizacije, vidimo, da je zaton socialnih politik, ki prinese porast brezposelnosti in revščine, izgubo socialno-ekonomske varnosti, kar nas privede do Hobbesovega reka "človek človeku volk", povezan z manifestacijami rasizma. Gal Kirn na primeru Pegide pokaže, kako se ravno v okoliščinah ekonomskega opustošenja, kakršno imamo zdaj z dolžniško krizo in reševanjem bank, rasizem napaja in se temu priključi ter se okrepi. Poskušam pa pokazati, da je pomembno, da ne zvedemo rasizma izključno na ekonomska razmerja, saj je zadeva precej širša. Poznamo rasizem tudi v predrazrednih družbah, čeprav si ga danes ne moremo misliti zunaj neoliberalizma in razredne družbe.«

Spoštovana tovarišica, žal ne vidim nobene povezave med rasizmom s kapitalizmom. Menim, da je ravno obratno. Socializem v levi ali desni manifestaciji vedno umetno išče zunanjega sovražnika. Primerov je nič koliko. Omenil bi še borbo socialistov za minimalno plačo - Zakon o minimalni plači, sploh v ZDA je najbolj rasističen zakon, ker prepoveduje delo manj kvalificiranim delavcem, ki so pogosto migranti.

Drugič, kje je logika, da zaton socialnih politik prinese porast brezposelnosti in revščine? Ravno obratno je, družbe, ki uveljavljajo elemente liberalnega tržnega gospodarstva, hitro zmanjšujejo revščino praktično vseh prebivalcev, razlike v materialnem stanju lahko ostajajo in s tem ni nič narobe, če je sistem meritokartski. Socialni transferji zmanjšujejo motivacijo za delovno aktivacijo, APZ pa vsaj v RS predstavlja mnogo stroškov z malo učinka. Kaj nam povedo izkušnje Estonije in Slovaške in obratno RS?

MP: »Težava današnje Evrope je problem njenega mejnega režima. In migracije so to jasno pokazale. To je režim schengena, režim meja. Schengen pa, kot vemo, se je vzpostavil primarno iz ekonomskih interesov. Šlo je predvsem za interes po prostem pretoku blaga, kar je spremljala komodifikacija afriških držav. To je moment ekonomskega utilitarizma. Skupaj s tem se je vzpostavila hierarhizacija ljudi. Kot vidimo, pa so meje zelo fleksibilne. Zdaj so odprte, ko pridejo arabske vstaje in begunci, jih bomo zaprli. Zdaj imamo odprt trg, ko je recimo Poljakov v Veliki Britaniji ali Bosancev v Sloveniji preveč, bomo pa tudi znotraj tega sistema meje zaprli. Nikoli ni šlo za resnično odprtost meja, ampak za izjemno sofisticiran mejni režim, s katerim lahko zelo dobro pokažemo evropsko rasistično naracijo. V teh tednih se s krepitvijo nadzora na mejah to potrjuje.«

Tovarišica, na FDV je tudi katedra za mednardone odnose, naj vam razložijo pomen po vaše rasističnega elementa, ki sliši na ime Schengenski režim in to ni pojav iz leta 2015, ko se je pričel VAL beguncev.

MP: »Debalkanizaciji lahko v primeru Višegrajske skupine dodamo še retradicionalizacijo družbe. Tu mislim na katoliško moralo, opozorila, da se zanemarja krščansko tradicijo, kar kot problem izpostavljajo desne konservativne stranke. Potem je tu še vprašanje splava, samskih žensk, LGBT-ja. Ta retradicionalizacija, ki jo poleg v Evropi vidimo tudi v ZDA na primeru čajankarskega gibanja, gre pogosto skupaj z neoliberalno logiko prostega trga.«

Čajankarsko gibanje, verjetno ga tovarišica pozna zgolj iz slovenskih levičarskih časopisov kot sta Zavrlova Sobotna priloga in Mladina. Nizki davki – nizka javna poraba, je to retradicionalizacija? Kaj ima to veze s konservativnostjo, katolištvom? Ali gre zgolj za strah pred prenehanjem financiranja z davkoplačevalskim denarjem neomarksističnih think thankov, ki se ukvarjajo sami s sabo kot je Mirovni inštitut?

MP: »Za antirasistično perspektivo je ključnega pomena širša demokratizacija in počlovečenje institucij nasploh, na nacionalni in evropski ravni, da bi te institucije prevzele norme solidarnosti in človekovih pravic, ne pa norm meritokracije, ekonomije, ki so zdaj v ospredju.«

Levičarji zelo radi uporabljajo sintagmo človekove pravice, zakaj jih je potrebno reducirati na pravice in privilegije samo določenih družbenih skupin kot so LGBT, muslimani, cigani in ekonomski migranti ter ostali priseljenci? Vedno ista zgodba v levičarskih medijih, kaj pa človekove pravice npr. podjetnikov? Če po mnenju kolegice norm meritokracije niso del njenega vrednostnega sistema, potem se človekovim pravicam podjetnikov slabo piše, saj zanika meritokratsko načelo, da kolikor ustvariš, toliko imaš in hkrati zagovarja prisilno prerazdeljevanje materialnih dobrin in političnih pravic izbranim družbenim skupinam kot je npr. LGBT, s čimer jih podzavestno neostigmatizira, neorasizira in neoinferiorizira, če zavestno uporabim nabuhel neomarksistični jezik tovarišje iz FDV. 

Naj za konec izredno pohvalim tudi družbenopolitičnega delavca Borisa Vaseva, ki je tovarišici postavljal netendenciozna vprašanja.