četrtek, 12. november 2015

STARI DOBRI MRAMOR ZOPET IZGANJA KAPITAL IN DELOVNA MESTA IZ SLOVENIJE

Dušan Mramor – prvi mandat 2002-2004

Ne bomo pozabili novih obdavčitev bonitet v obliki službenih mobitelov in parkirišč ter prevladujočih kapitalskih deležev. Nič hvale vrednega. Kapital je na veliko bežal iz Slovenije. Poglejmo še malo v drobovje zgodovine.

Bil je torej finančni minister v letih 2002-2004, ko se je odvila ključna faza tovarišijske oz. pollegalne tajkunske koncentracije kapitala v »olastninjenih« slovenskih podjetjih. Ne pozabimo, da je bil predsednik sveta Agencije za trg vrednostnih papirjev (1994-1999), v ključnem obdobju naše privatizacije oziroma boljše rečeno lastninjenja. Torej Mramor je imel dve res pomembni funkciji celoten mandat in vse možnosti, da prepreči razpad slovenskih javnih financ.

Kaj je Mramor naredil, ko so se privatizacijski skladi, pidi, začeli na željo Mencingerjancev izrojevati? Je zaščitil male delničarje? Odgovor je jasen – ništa, upravljavske družbe so pojedle vse, dobili smo pidovske barone. Nelegalno navzkrižno parkiranje lastniških deležev po RS in davčnih oazah in koncentracije je glede na to, da je bil tiho, podpiral.

Denar je šel namesto v razvojne investicije v lastniške konsolidacije podjetij (prevzeme) in v beton oziroma če olepšam v nepremičninski trg in ostale gradbeniške »multiplikatorje«, prosto po Mencingerjancu Jožetu P. Damjanu. O razvojnih investicijah nadaljujem v drugem poglavju. Mramor je vedel kaj se dogaja, a je molčal.

Divja privatizacija? Skoraj 60 % podjetij je bilo v tistem času prevzetih »pod mizo«, kljub obstoječi zakonodaji. Mramor, Mramor, kje si, a slišiš? … Tišina…

To se je dogajalo pred prevzemom oblasti socialista Janeza Janše leta 2004.
 
Kar se Dušan nauči, Dušan zna...
Dušan Mramor – drugi mandat 2014- (repriza prvega mandata)


Ministrstvo za finance je na svoji spletni strani v okviru davčne reforme objavilo več novih predlogov zakonov, in sicer:

Ministrstvo za finance torej predlaga manj davčnih razbremenitev v Zakonu o dohodnini in davku od dohodkov pravnih oseb, tudi pri zelo uveljavljenih olajšavah, ker išče nadomestilo za izpad proračunskih prihodkov zaradi ugodne obdavčitve nagrade za uspešnost zaposlenih, ki jo načrtuje z novim zakonom. Ta predvideva največ 5000 evrov letnega dodatka za uspešnost brez plačila socialnih dajatev in s polovično dohodnino. Razlog tiči po moje drugje, torej ne v iskanju nadomestila za izpad proračunskih prihodkov zaradi ugodne obdavčitve nagrade za uspešnost zaposlenih, temveč v dogovoru s sindikati pred nekaj dnevi o povišanju mase plače v javnem sektorju

Gre za naslednje spremembe:

DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB
·       znižanje olajšave za investicije s 40 na 20 odstotkov investiranega zneska
·       znižanje olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj s 100 odstotkov na 50
·       ukinitev olajšave za zaposlovanje
·       ukinitev olajšave za donacije političnim strankam.

DOHODNINA
·        četrti davčni razred ostane na lestvici
·        znižanje olajšave za investiranje s 40 na 20 odstotkov investiranega zneska
za vse upravičence
·        znižanje olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj s 100 odstotkov na 50
·        ukinitev olajšave za zaposlovanje
·        ukinitev olajšave za donacije političnim strankam
·        uporaba enotne 25 % stopnje davka na kapitalske dobičke brez znižanja
vsakih pet let lastništva do stopnje 0
·        obdavčitev tudi za nepremičnine, kupljene pred 1. 1. 2012.

NAGRAJEVANJA USPEŠNOSTI DELAVCEV
·        dodatek za uspešnost do največ 5000 evrov brez obračuna socialnih prispevkov,
v dohodninsko osnovo šteje polovica zneska
·        delodajalec mora v internem aktu vnaprej objaviti merila za nagrajevanje,
uspešnosti
·        delodajalec sme za nagrajevanje uspešnosti porabiti največ 20 odstotkov dobička pred obdavčitvijo.

Adijo kapital in delovna mesta v RS, pogrešali vas bomo... :-(


Nagrajevanje bolj učinkovitih delavcev po jasnih kriterijih pozdravljam, najslabša pot so trenutne slovenske uravnilovke. Glede umika znižanja olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj in investicije pa sem govoril z nekaj podjetniki in resno razmišljajo o selitvi sedeža, dela in proizvodnje v druge države, npr. v Srbijo ali Avstrijo. Ja, prav ste slišali, v Srbijo!

Torej je javni sektor, kjer sem tudi sam zaposlen, zoper pridobil, privatni sektor pa zopet nosi posledice »krize« oz. neodgovorne oz. bolje rečeno razuzdane fiskalne politike v RS.


Je Ministrstvo za finance naredilo kakšno študijo kakšne učinke so imeli olajšave, ki jih nameravajo odpraviti na ustvarjanje in ohranjanje delovnih mest in na gospodarsko rast, ki ustvarjanje in ohranjanje delovnih mest pogojuje? Kakor vem so zgolj gledali kolikšen je bil kratkoročni izpad proračunskih sredstev zaradi omenjenih ukrepov. V predlogih zakonov so učinke na gospodarstvo lahkotno ocenjevali z stavkom ali dvema.

10 komentarjev:

  1. hmmm pol mrd na leto razdeli po nekih čudnih dostikrat prijateljskih kriterijih država raznim čudnim fermam, ki jih več ni oz. so v stečaju, a neb bilo bolje, če za te pol mrd letno država gospodarstvu spusti davke? ampak ne ona jih še povečuje in rezultat je jasno viden, če ga želiš videt....
    kar se pa tiče nagrajevanja zaposlenih, govorim kot podjetnik, je edino pravično merilo produktivnost, plače oz nagrade morajo biti vezane na produktivnost, v nasprotnem se znajdeš točno v takem stanju kot smo danes.....

    OdgovoriIzbriši
  2. Isto sranj,e vedno isto sranje

    OdgovoriIzbriši
  3. Ne gre za gospodarstvo, gre za deljenje denarja med sabo kot ste napisali po prijateljski oz. politični liniji, kaj pa so subvencije in centri odličnosti in kompetenčnosti?

    Sicer se pa najglobje strinjam, edino merilo plačila je produktivnost. Sicer je to pot v bankrot…

    OdgovoriIzbriši
  4. Oni dan sem na obisku imel nekega tujca, ki nima pojma, kdo je kdo v naši politiki. Potem se je v TV poročilih pojavil Mramor, ki je lapal o nečem. Ta prijatelj, ki sicer ne razume niti besedice slovensko, je ob tem pripomnil nekaj v stilu "o, ta je pa čisti Homer Simpson".

    Priznam, da serije o Simpsonovih nisem spremljal. Zato sem na angleški Wikipediji poiskal članek o tem liku in v njem prebral naslednje: "Homer embodies several American working class stereotypes: he is crude, bald, overweight, incompetent, clumsy, lazy, a heavy drinker, and ignorant;".

    Priznam, da ne poznam Mramorjevega indeksa telesdne mase oz. da bi imel probleme z alkoholom, glede ostalega pa se moram strinjati, da ga je ta prijatelj dobro zadel.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Niste zadeli, Homer Simpson je kljub svojim šibkostim zelo simpatičen človek, medtem ko…

      Izbriši
  5. REŠTEV je, da Mramorja spremenimo v MARMOR !

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Res ne bi bilo slabo, ugledni profesor dela več škode kot BRAMOR na moji njivi...

      Izbriši
    2. Početje Mramorja je za gospodarstvo izjemno negativno. Sam sem gospodarstvenik in vem, da če nekaj let samo čakamo, da se stvari nekoliko "popravijo". Nobenih vlagan, nobenega konkretnega razvoja, ničesar. Sama stagnacija pa itek pomeni drsenje navzdol. Res me zanima zakaj se spravljajo na gospodarstvo in ne počistijo en kup nesnage v javnem sektorju. Ena od zadev, ki je po mojem mnenju povsem nepotrebna sta dva rezrednika. Res ne vem, kako sem preživel osnovno šoli s samo enim razrednikom. Podobnih nesmislov je še in še. Po mojem bi morali "rezati" tu.

      Izbriši
    3. Gospodarstvo nima političnega zastopnika, tudi zbornice so nekoristne lahko rečem sam, čeprav trenutno delam v JS. Zato se pač spravljajo na gospodarstvo in ga cuzajo, ker so »potrebe« v JS ogromne. Se tudi sam strinjam, da je »težava« v nedotakljivem šolstvu. Vendar menim, da je še več nesnage v visokem šolstvu. Preveč ljudi študira, kakovost pada, marsikdo nima kaj početi na taki funkciji in tega si tuje elitne univerze nikoli ne bi privoščile. Visoko šolstvo je zatočišče za lepšanje statistik o brezposelnosti, saj se počisti iz trga dela obe strani: preprosto povedano študente, ki niso sposobni ali dovolj pridni za to in pa profesorčke, s katerimi je še hujše. Potem ti na fakulteti predava Vladimir Miheljak, ki če dobrih 15 let ni objavil znanstvenega članka. Predavanja pa so točno na tem nivoju…

      Izbriši
  6. Haha, vse podpišem!

    OdgovoriIzbriši