MITJA GASPARI: VEČ DILEM KOT REŠITEV ALI VEČ BENCINA NA OGENJ ALI VEČ SOLI NA RANE?

Tabloid Delo

V finančni prilogi tabloida Dela – Svet kapitala ima očitno redno kolumno tudi Mitja Gaspari. Gre za klasičnega Mencingerjanca, ki so mu vrata v režimske medije na široko odprta. Tudi v osmi številki je izšla na strani 17 njegova kolumna z naslovom Več dilem kot rešitev. Ker je v kolumni toliko dilem oz. bolje rečeno zmešnjave, sem najprej mislil, da je Dr. Gaspari presedlal iz področja financ v kulinariko in naredil recept za slovensko mineštro, v katero investiraš iz zmečeš vse možne surovine in resurse, še vedno pa ostaneš lačen oz. dobiš krče zaradi neprebavljive vsebine jedi.

Stari Gaspari

Gasparija, nekdanjega guvernerja BS in ministra za gospodarstvo in njegovih akrobacij s takratno valuto (umetna depreciacija tečaja) in manipuliranje s statističnimi podatki (vhodnih 12 in izhodnih 13 mesecev) ne bi na dolgo in široko razlagal. Če je kdo pozabil na to, pa bomo nadaljevali v komentarjih.

 

Mitja Gaspari: alternativa zadolževanju in proračunskim deficitom je zadolževanje.

  

Gaspari ne menja dlake, vračamo se v preteklost

Gaspari (Svet kapitala, 17):

»Odgovor mednarodnih finančnih organizacij (IMF in SR) na opisane dileme se je v zadnjih letih nekoliko spremenil, saj državam v razvoju ob klasičnih politikah strukturnih reform zdaj priporočajo tudi začasne ukrepe nadzora kapitalskih tokov in takšno fiskalno politiko, ki bo upoštevala ne samo fiskalno stabilnost, ampak tudi stabilno gospodarsko rast in socialno vključenost. Za razvite države pa vidijo nujnost zmanjšanja slabih bančnih kreditov in večje investicijske porabe za povečanje potencialnega proizvoda. Vendar klasični nabor ukrepov očitno ni več dovolj, ko je treba simultano reševati tako anemično gospodarsko rast in velike javne dolgove v razvitih gospodarstvih tet pomanjkanje izvoznega povpraševanja in nenaden odtok zasebnega kapitala v razvijajočih gospodarstvih.

Alternativni predlogi za reševanje teh težav, v nasprotju s prevladujočim konceptom predvsem v Evropi; poudarjajo pomen oživljanja agregatnega povpraševanja v razvitih gospodarstvih z ekspanzivno fiskalno politiko. V situaciji nizkih obrestnih mer in omejitev za ekspanzivnejšo denarno politiko je edini dejavnik pospešitve gospodarske rasti fiskalni deficit za infrastrukturne investicije, saj so stroški financiranja zgodovinsko nizki. V dilemi, ali bi to povzročilo nenadzorovano rast dolga v BEB je odgovor, da bo rast BDP zaradi novih investicij prehitela rast dolga zaradi njihovega deficitnega financiranja (ob opisano nizkih stroških financiranja). V državi z lastno valuto bi centralna banka lahko namesto monetizacije fiskalnega primanjkljaja z odkupom državnih vrednostnih papirjev neposredno financirala projekte razvojnih bank z odkupom njihovih obveznic (namenjenih razvojnim projektom države). Vprašanje kredibilnosti take politike centralne banke bi bilo vezano na zavezo države, da bo kompenzirala stroške zmanjšanja emisije takrat, ko bi se agregatno povpraševanje in gospodarska rast spet povečala.«

Alternativni predlogi? Vrnimo se v leto 2009, ko smo začeli enormno povečevati javni dolg, takrat je Mencingerjanec Franci Križanič (minister za finance iz kvote SD v letih 2009-11) zagovarjal ekspanzivno fiskalno politiko. Zgodilo se je, da smo leto 2009 končali s 5,9 % proračunskim deficitom, leta 2010 s 5,6 % proračunskim deficitom in leta 2011 s 6,6 % proračunskim deficitom. Uspelo mu je zvišati javni dolg iz manj kot 22 % BDP na 46,5 % GDB (2011), za podvojitev javnega dolga mu iskreno čestitam. Seveda so Mencingerjanci tudi takrat na veliko govorili o multiplikatorjih, kar se je dogajalo če v letih pred krizo z gradbeništvom (vlagali smo v zidove namesto v inovativne (izvozno usmerjene) projekte. Edini multiplikator ekspanzivne fiskalne politike je bil poleg dolgov, podvojitev brezposelnosti.

November 2015: slovenska vlada izganja slovenske podjetnike

Morda je bil Gaspari neobveščen o tem kakšne ukrepe sprejema vlada. O tem sem pisal tukaj: Stari dobri Mramorzopet izganja kapital in delovna mesta iz Slovenije.

Predvsem pa gre za:

·       znižanje olajšave za investicije s 40 na 20 odstotkov investiranega zneska,

·       znižanje olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj s 100 odstotkov na 50,

·       ukinitev olajšave za zaposlovanje.

Pr tem najbolj uspešni slovenski podjetniki kot so Igor Akrapovič, Marjan Batagelj, Tanja Skaza in drugi združeni v Slovenskem podjetniškem klubu opozarjajo, da ne morejo več v nedogled plačevati vladnega kupovanja glasov. Menijo, da je celotno slovensko gospodarstvo vse bolj na psu, zaradi vladnih ukrepov proti gospodarstvu so zelo zaskrbljeni. O tem lahko preberete celo na 24ur.com: Davčnareforma razburja: Mislili smo, da so nam prisluhnili, zdaj se počutimo izigrane

Na naslednji strani tabloida lahko izpod peresa Barbare Pavlin preberemo še »aforizem«: »Investitorji vidijo Slovenijo kot državo v ekstremnem vzponu, ki ima zelo velik potencial. To nam kaže tudi to, da vsi pomembnejši pospeševalniki sveta iščejo zagonska podjetja v tej regiji«.

Sem jaz nor ali je Slovenija čudna?