Uvod
Še
enkrat poudarjam, da izjemoma pri ocenah strank - kandidatk pišem brez ironije,
čim bolj neposredno, ker večina slovenskih bralcev ironije in besednih iger ne
razume. Torej kar pišem, je mišljeno dobesedno.
Odgovori za prihodnost
Presenečenja volilne kampanje, morda tudi nateg? Odličen, res
vrhunski program na 162 straneh. Velja prebrati kot učbenik (primeri dobre,
slabe prakse, konkretne rešitve). Že na prvi strani so vključeni vsi pojmi, ki
naj bi jih žlahtna desnica zagovarjala. Seveda žlahtne desnice v Sloveniji še
nismo imeli, imeli smo zgolj 1.000 in eno različico socialistični strank, ki
menijo, da je država najboljši upravljalec vsega po vrsti, tudi podjetij in
bank, če pa mislijo, da država ni najboljši upravljalec vsega od A do Ž, pa
seveda izključujejo pripadnike svoje stranke. Na prvi strani torej vidimo
heretične besedne zveze kot so: nizki davki, enostavni postopki, odprto
gospodarstvo, nižji davki, socialna kapica, nižji DDV, krajše umeščanje
objektov v prostor, privatizacija, reforma trga dela
Program
se začne z opisom trenutnega stanja slovenskega gospodarstva in slovenskega
dosedanjega razvojnega modela, ki očitno ne prinaša blaginje. Nadalje opiše
kakšno politiko naj bi vodila stranka, kjer je dodan tudi akcijski načrt (halo
Miro?! Kaj pa je to?). To je to v grobem.
Temeljna izhodišča gospodarskega
programa NSI
Sama
herezija, zavzemajo se za manjšo davčno obremenitev, učinkovitejšo javno
upravo, za umik politike iz gospodarstva, za večjo konkurenčnost, proti
dogovorni ekonomiji, za socialno varnost s kakovostnimi zaposlitvami, za
strukturne reforme, za svobodo državljanov in za pravno državo. »Krščanski demokrati zavračamo
korporativistično in centralnoplansko ekonomsko politiko.« To se sliši kot
da so postali prava liberalna stranka za majhne in srednje podjetnike?
Spodnje
je popoln odklon od trenutnega razvojnega modela Slovenije in govori o osebni
odgovornosti in prenehanju političnega podkupovanja (spomnimo se levičarske SDS,
ki je ravno pred volitvami 2008 podarila brezplačne malice vsem, tudi normalno
situiranim šolarjem).
»Krščanski demokrati
odklanjamo koncept socialne države, kjer je socialna pomoč v domeni politične
manipulacije in tekme za politične točke na volitvah. Krščanski demokrati
razumemo socialno državo kot varovalni mehanizem za vse tiste, ki so se po
spletu okoliščin, na katere niso mogli vplivati, znašli na robu. Cilj našega
koncepta socialne države ni ustvarjati od politike odvisnih prejemnikov
socialne pomoči ali s političnimi intervencijami ohranjati delovna mesta, ki
posamezniku omogočajo zgolj mizerno in človeka nedostojno životarjenje, naš
cilj je odpiranje kakovostnih delovnih mest, ki bodo neodvisna od politične
dobre volje (in političnih manipulacij) ter proračunskih sredstev.«
»Krščanski demokrati
zavračamo zdravstveni in pokojninski sistem, ki bi temeljila na mehanizmih
finančne piramide. Ne želimo izvajati ekonomske politike, ki se igra z usodo in
varnostjo upokojencev ter zdravjem državljanov. Ne želimo pristajati na
politično igro zaslepljevanja in manipuliranja z javnostjo, češ da sta trenutni
zdravstveni in pokojninski sistem vzdržna, če le vsake toliko izvedemo nekaj
kozmetičnih sprememb. Krščanski demokrati hočemo spremembe v pokojninskem in
zdravstvenem sistemu začeti izvajati takoj, in to takšne, da dobimo dolgoročna
ter stabilna sistema, ki ne bosta odvisna od političnih intervencij.«
Zgodovinski razvoj
slovenskega gospodarstva
V
poglavju jasno in podkrepljeno s primerjalnimi kvantitativnimi podatki
analizirajo razvoj slovenskega gospodarstva skozi zadnjih 100 let, s poudarkom
na zaostajanju v času »zlatega« socializma in neprimernostjo Mencingerjanskega
gradualističnega razvojnega modela v času samostojne Slovenije. Dejstvo je, da
sta gradualistična politika ter politika nacionalnega interesa preprečevali
nujne reforme. Posledica tega je, da je Slovenija začela izgubljati prednost
celo pred nekdanjimi socialističnimi državami, pred katerimi je imela pred
osamosvojitvijo veliko prednost.
»O problemih s strukturo
slovenskega gospodarstva lahko govorimo zaradi težav, do katerih je prišlo v
državno dirigiranemu bančnemu sektorju. Najprej v investicijskem in prevzemnem
balonu, ki so ga napolnile državne banke - te ob slepoti regulatorjev niso
dodeljevale posojil po finančnih, ampak po političnih kriterijih; drugič zaradi
državne lastnine v najpomembnejšem delu slovenskega gospodarstva, ki je preko
političnega upravljanja z lastnino povzročila celo vrsto popačitev na trgu
(vezave dobršnega dela gospodarstva, ki se je skupaj s paradržavnimi podjetji sesedlo,
vertikalne in horizontalne koncentracije, kartelni dogovori in druge motnje na
trgu); tretjič zaradi vztrajanja ekonomske politike, da je za namene
političnega upravljanja državnega proračuna potrebno izvršiti maksimalen davčni
pritisk na posameznike in podjetja, s čimer se je preprečilo nastanek večjega
števila delovnih mest in investicijske aktivnosti, črpane iz dobička podjetij;
in četrtič, ker administrativni okvir in pravna država ne omogočata normalnega
poslovnega okolja podjetij.«
S
pomočjo grafičnih prikazov jasno prikažejo, da je Slovenija primerjalno z
drugimi državami davčno zelo obremenjena država in da je bilo glavno geslo
slovenske ekonomske politike povečevanje proračunskih prihodkov preko
povečevanja davčnih obremenitev, ne pa kakšno resno prestrukturiranje
odhodkovne strani proračuna. Znotraj takšnega konteksta ekonomske politike je
nemogoče pričakovati višanje potrošnje, zasebnih investicij in posledično
gospodarsko rast. To je posledica močno progresivne davčne stopnje za odmero
davka na dohodek fizičnih oseb in pomeni, da je Slovenija nepravično in
destimulativno okolje, ki je bolj primerno za delovna mesta, kjer se ustvarja
nizka dodana vrednost in kjer so posledično nizki dohodki, ter destimulativna
za delovna mesta, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost, saj je davek močno
progresiven. Davčno najbolj kaznuje ravno najuspešnejše.
Glede
bank pravilno ugotavljajo (vse je
tudi ponazorjeno s preglednimi grafi): »Če
bo politika vztrajala, da bo še naprej upravljala z bankami, oziroma da
privatizacija ne pride v poštev, bodo potrebne nove zadolžitve (kar se po
stresnih testih, pregledih kakovosti terjatev in prenosom slabih terjatev na
DUTB že dogaja) in zgodil se bo nov pritisk na gospodarstvo… Po
dokapitalizacijah in prenosu slabih terjatev na DUTB se je (oz. se bo)
kapitalska ustreznost izboljšala, vendar to ne spremeni načina poslovanja
državnih bank in ni zagotovilo, da takšni nezavarovani, prijateljski, politični
krediti znova ne bodo postali standard. .. je slovenski model državnega
bančništva, ki ga narekuje politika, neučinkovit in nevaren.«
Podatki
in trendi prikazani na grafih jasno kažejo, da je slovenski razvojni model
gradualistične in izolirane ekonomije, v kateri dominirajo politične
intervencije, dal slabe rezultate in posledično mora biti odgovoren za
institucionalno razpadanje države.
Nadalje
je zelo jasno prikazana nevzdržnost (in nepravičnost) slovenskega pokojninskega
sistema, ki je den najšibkejših v Evropi in potrebuje resno reformo. Kljub temu,
da manjkajočo tretjino prihodkov ZPIZ plačajo davkoplačevalci, pokojnine
padajo. Iz prikaza je razvidno, da ZPIZ 700 milijonov porablja za drugačne
namene, torej ne pokojnine, čemur je denar namenjen.
Se
bo v Sloveniji res formirala žlahtna desna stranka z liberalnim gospodarskim
programom?
Zdravstveni sistem
V
programu zelo jasno opozorijo na obstoj lekarniškega kartela (odsotnost konkurence),
kar uporabnikom viša cene in bi bila potrebna v dobro uporabnikov lekarniških
izdelkov liberalizacija trga. Slovenija ima samo eno zdravstveno zavarovalnico
– ZZZS, torej konkurenca v tem segmentu ne obstaja, povedano drugače, uspešnost
sanacije zdravstvenega stanja državljanov je odvisna od tega, ali je monopolist
ZZZS sposoben poslovati uspešno.
»Upoštevajoč
dejstvo, da je to eden izmed največjih finančnih skladov v Sloveniji, ki si de
facto sam sestavlja regulativo, ki negira kakršnokoli potrebo po uvedbi
aktuarskih izračunov in ki se sam nadzira, izpostavlja državo izjemno visokemu
tveganju razpada celotnega zdravstvenega sistema zaradi monopolistične
strukture trga.«
Lahko
se le strinjamo, da če konkurence ne bo na zavarovalniškemu trgu, je naše
zdravje zaradi neustreznega (finančnega) poslovanja ogroženo.
Krščanstvo in teorija
svobode konkurence
Jasno razločijo krščanstvo od socializma, državnega intervencionizma,
kolektivizma in ostalih vzvodov, ki vnašajo v družbo moralni hazard in člane
skupnosti operejo osebne odgovornosti. Sam nisem kristjan in celo iz dna srca preziram
RKC, vendar bi se strinjal, da sta krščanstvo in kapitalizem oz. liberalizem
lahko povezana. Težavo imam
s sintagmo socialno-tržno gospodarstvo, razen če je mišljeno na način, da je tržno
gospodarstvo že samo po sebi socialno, ker omogoča neoviran razvoj kakovostnih
delovnih mest in večjo blaginjo kot kolektivistični sistemi (fašizem,
socializem, nacionalsocializem). Gre torej za filozofijo, ki je usmerjena k
formiranju malih in srednjih podjetij, majhnemu javnemu sektorju, nizki državni
porabi, nizkim davkov in posledično nizko brezposelnostjo, usmerjena pa prti
vseprisotni državi, kjer i miljem samo socializem, temveč tudi korporativni
kapitalizem.
Akcijski načrt 2014-2018
V
tem poglavju je dejansko vse konkretno zapisano, Cerarizmov™ ni. Cerarizm™ pomeni napisati lepo stvar, za katero velja splošni
konsenz, da je dobra, npr. znižali bomo število brezposelnih in zraven ne napisati
kako, na kakšen način doseči to plemenito stvar. Tukaj je vse konkretno po
poglavjih, kako se bo davčna obremenitev spremenila, kateri davki, za koliko in
kakšen način. Kako bo javna uprava postala bolj učinkovita, kako se bo zgodil
nujen umik politike iz gospodarstva, kako se bo konkurenčnost zvišala, kaj je
potrebno reformirati v zdravstvu za višjo kakovost storitev in kaj v visokem
šolstvu itd. Vmes se najde kakšna cvetka smetka, na splošno pa je vse natančno
in realno napisano, le politična volja ja potrebna.
Ocena stranke
Ocena
1 pomeni, da spremembe ne bo oz. da je reforma zamišljena čez palec ali
katastrofalno zanič. Ocena 5 pomeni, da se na obravnavanem področju obeta
znaten premik (vsaj razmišljanja) v drugačno, bolj obetavno smer. Splošno
usmeritev stranke deklariram na osi: levo/desno/liberalno.
Privatizacija
in umik politike iz gospodarstva
|
Pokojninska
reforma
|
Reforma
trga dela
|
reforma
šolstva
|
Reforma
visokega šolstva
|
Zdravstvena
reforma
|
Uveljavljanje
vladavine prava
|
Poudarjanje
ideoloških tem*
|
Insolvenčna
zakonodaja
|
Kmetijstvo,
gozdarstvo
|
Splošna
usmeritev stranke
|
5
|
4
|
5
|
5
|
5
|
5
|
5
|
2
|
3
|
4
|
Liberalno**
|
*druga svetovna vojna,
istospolno usmerjeni, verouk v šole, cigani,…
**z zadržkom, bolj v
spodbudo.
Prijetno
presenečenje ali ponovna prevara po SDS 2004-08 in DL?
Zadržek za zaključek
Ali bo stranka glede na dosedanje nihanje med populizmom in
socializmom zmogla ob prihodu v parlament/koalicijo zagovarjati tako konkreten liberalen
program, kaj šele izvajati ta program? Ima stranka dovolj kompetentno kadrovsko
strukturo v odborih?
Sem zelo skeptičen. Stanje na področju gospodarstva, javnih financ, trga
dela, šolstva, pravne države in zdravstva je katastrofalno in tudi vsem podjetnikom
je jasno, da potrebujemo tovrstne politične rešitve, politični trg potrebuje
liberalno stranko in bojim se, da gre zgolj za komercialni trik pridobitve
volivcev. Stranka se lahko hitro zgubi v populizmih in ideoloških temah, ki nam
ne dajejo delovnih mest in ne režejo kruha.
Ni komentarjev:
Objavite komentar