Tabloid Delo
V finančni prilogi tabloida Dela –
Svet kapitala ima očitno redno kolumno tudi Mitja Gaspari. Gre za klasičnega
Mencingerjanca, ki so mu vrata v režimske medije na široko odprta. Tudi v osmi
številki je izšla na strani 17 njegova kolumna z naslovom Več dilem kot rešitev.
Ker je v kolumni toliko dilem oz. bolje rečeno zmešnjave, sem najprej mislil,
da je Dr. Gaspari presedlal iz področja financ v kulinariko in naredil recept
za slovensko mineštro, v katero investiraš iz zmečeš vse možne surovine in
resurse, še vedno pa ostaneš lačen oz. dobiš krče zaradi neprebavljive vsebine
jedi.
Stari Gaspari
Gasparija, nekdanjega guvernerja
BS in ministra za gospodarstvo in njegovih akrobacij s takratno valuto (umetna
depreciacija tečaja) in manipuliranje s statističnimi podatki (vhodnih 12 in
izhodnih 13 mesecev) ne bi na dolgo in široko razlagal. Če je kdo pozabil na
to, pa bomo nadaljevali v komentarjih.
Gaspari ne menja dlake, vračamo se v preteklost
Gaspari (Svet kapitala, 17):
»Odgovor mednarodnih finančnih organizacij (IMF in SR) na opisane dileme
se je v zadnjih letih nekoliko spremenil, saj državam v razvoju ob klasičnih
politikah strukturnih reform zdaj priporočajo tudi začasne ukrepe nadzora kapitalskih
tokov in takšno fiskalno politiko, ki bo upoštevala ne samo fiskalno
stabilnost, ampak tudi stabilno gospodarsko rast in socialno vključenost. Za razvite države pa vidijo nujnost zmanjšanja slabih bančnih
kreditov in večje investicijske porabe za povečanje potencialnega proizvoda.
Vendar klasični nabor ukrepov očitno ni več dovolj, ko je treba simultano
reševati tako anemično gospodarsko rast in velike javne dolgove v razvitih
gospodarstvih tet pomanjkanje izvoznega povpraševanja in nenaden odtok
zasebnega kapitala v razvijajočih gospodarstvih.
Alternativni predlogi za reševanje teh težav, v
nasprotju s prevladujočim konceptom predvsem v Evropi; poudarjajo pomen
oživljanja agregatnega povpraševanja v razvitih gospodarstvih z ekspanzivno fiskalno politiko. V
situaciji nizkih obrestnih mer in omejitev za ekspanzivnejšo denarno politiko je
edini dejavnik pospešitve gospodarske rasti fiskalni deficit za infrastrukturne
investicije, saj so stroški financiranja zgodovinsko nizki. V dilemi, ali bi to
povzročilo nenadzorovano rast dolga v BEB je odgovor, da bo rast BDP zaradi
novih investicij prehitela rast dolga zaradi njihovega deficitnega financiranja
(ob opisano nizkih stroških financiranja). V državi z lastno valuto bi
centralna banka lahko namesto monetizacije fiskalnega primanjkljaja z odkupom
državnih vrednostnih papirjev neposredno financirala projekte razvojnih bank z
odkupom njihovih obveznic (namenjenih razvojnim projektom države). Vprašanje
kredibilnosti take politike centralne banke bi bilo vezano na zavezo države, da
bo kompenzirala stroške zmanjšanja emisije takrat, ko bi se agregatno
povpraševanje in gospodarska rast spet povečala.«
Alternativni
predlogi? Vrnimo se v leto 2009, ko smo začeli enormno povečevati javni dolg, takrat
je Mencingerjanec Franci Križanič (minister za finance iz kvote SD v letih
2009-11) zagovarjal ekspanzivno fiskalno politiko. Zgodilo se je, da smo leto
2009 končali s 5,9 % proračunskim deficitom, leta 2010 s 5,6 % proračunskim
deficitom in leta 2011 s 6,6 % proračunskim deficitom. Uspelo mu je zvišati
javni dolg iz manj kot 22 % BDP na 46,5 % GDB (2011), za podvojitev javnega
dolga mu iskreno čestitam. Seveda so Mencingerjanci tudi takrat na veliko
govorili o multiplikatorjih, kar se je dogajalo če v letih pred krizo z
gradbeništvom (vlagali smo v zidove namesto v inovativne (izvozno usmerjene)
projekte. Edini multiplikator ekspanzivne fiskalne politike je bil poleg dolgov,
podvojitev brezposelnosti.
November 2015: slovenska vlada izganja slovenske podjetnike
Morda je bil Gaspari neobveščen o
tem kakšne ukrepe sprejema vlada. O tem sem pisal tukaj: Stari dobri Mramorzopet izganja kapital in delovna mesta iz Slovenije.
Predvsem pa gre za:
· znižanje
olajšave za investicije s 40 na 20 odstotkov investiranega zneska,
· znižanje
olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj s 100 odstotkov na 50,
· ukinitev
olajšave za zaposlovanje.
Pr tem najbolj
uspešni slovenski podjetniki kot so Igor Akrapovič, Marjan Batagelj, Tanja
Skaza in drugi združeni v Slovenskem podjetniškem klubu opozarjajo, da ne
morejo več v nedogled plačevati vladnega kupovanja glasov. Menijo, da je celotno
slovensko gospodarstvo vse bolj na psu, zaradi vladnih ukrepov proti gospodarstvu
so zelo zaskrbljeni. O tem lahko preberete celo na 24ur.com: Davčnareforma razburja: Mislili smo, da so nam prisluhnili, zdaj se počutimo izigrane
Na naslednji strani tabloida
lahko izpod peresa Barbare Pavlin preberemo še »aforizem«: »Investitorji vidijo Slovenijo kot državo v ekstremnem
vzponu, ki ima zelo velik potencial. To nam kaže tudi to, da vsi pomembnejši
pospeševalniki sveta iščejo zagonska podjetja v tej regiji«.
Sem jaz nor ali je Slovenija
čudna?