Nekateri imajo res smisel za črni humor…
petek, 27. januar 2017
IZJAVA MESCA JANUARJA 2017: POSLOVNI MODEL DRŽAVE, KI SMO GA ZASTAVILI, NAS BO PRIPELJAL V BANKROT, JE PREPRIČAN ALEKS JAKULIN, DOKTOR RAČUNALNIŠTVA, NEKDANJI PROFESOR NA UNIVERZI COLUMBIA, DANES PA PODJETNIK V ZDA: »SLOVENIJA SI JE ZASTAVILA SOCIALNO DRŽAVO KOT MODEL IN TA SOCIALNA DRŽAVA BO SLOVENIJO PRIPELJALA DO BANKROTA.«
Na
portalu Siol.net,
je bil 3. 1. 2017 objavljen zanimiv intervju z mednarodno uspešnim
znanstvenikom in podjetnikom Aleksom Jakulinom, ki je pred neugodnim poslovnim
in družbenim okoljem emigriral v ZDA. Razmišljati bi morali o resni spremembi
sistema, je prepričan: ob tem našteva neprijazne davke, katastrofalno nizko
rodnost, selitev najsposobnejših Slovencev v tujino, življenje nad lastnimi
zmožnostmi in nezmožnost z dialogom najti dobre rešitve.
»Slovenija si je zastavila socialno državo kot model in ta socialna
država bo Slovenijo pripeljala do bankrota. Ampak skoraj vse stranke bodo
rekle, da bodo še naprej skrbele za socialno državo. Nihče tega ne daje pod
vprašaj … V Sloveniji velja mentaliteta socialne države. To je neka dogma. Te
dogme se ne daje pod vprašaj. Ker se te dogme ne daje pod vprašaj, tonemo.
Lahko se imamo strašno fino, boljše živimo, ampak vedno manj nas bo.«
Poglejmo
si še nekaj za naše družbeno in mentalno okolje heretično zanimivih odlomkov iz
intervjuja. Komentarji niso potrebni.
O sebi
»Dosti neplačanih ur dela
je za mano. Od desetega leta sem dajal na stran denar, da bom enkrat odprl
podjetje. Nisem hodil na dopuste, nikoli si nisem kupil novih smuči, nikoli si
nisem kupil novega avta, vse življenje živim skromno,
da lahko zdaj nekaj ustvarim.«
O Sloveniji
" Koliko je Slovenija vložila v
univerzitetno izobraževanje, na koncu imamo pa še vedno visoko brezposelnost
mladih. Slovenci še vedno zaupamo akademikom, dosti
teh pa ne skrbi nujno za družbo, ki jih hrani, ampak predvsem za lastne
znanstvene kariere. Tukaj mora biti neka recipročnost. Če slovenska družba skrbi za akademike, morajo ti tudi skrbeti za
prihodnost slovenske družbe. Ne samo za svojo stroko.«
»Koliko univerzitetno izobraženih ljudi pa v družbi sploh
potrebujemo? Ne potrebuješ fakultete in univerzitetne izobrazbe, da si dober
kuharski mojster ali odličen zidar. Pa
vendarle ljudje želimo dobro jesti in živeti v dobro zgrajeni hiši. Politika je
pretiravala z visokim izobraževanjem.«
»Država bi rada čim več stvari ponudila državljanom, a nekdo mora to
plačati. In več lahko ponudiš, če zvišaš davke, ampak potem podjetja nimajo več
denarja, da bi vlagala. Tisti denar, ki bi sicer
šel v naložbe, gre za davke. Namesto da bi ljudje več delali, gredo ljudje raje
na dopust, ker bi po progresivni obdavčitvi itak večina zaslužka šla državi. Tisti, ki so posebej dobro kvalificirani in radi delajo, odhajajo
drugam, tja, kjer bodo plačevali nižje davke. Tako odhajajo ravno tisti ljudje,
ki bi družbi dodajali največ vrednosti. Razmišljati bi morali, kako doseči, da
se bomo čim prej vrnili, da se nas bo čim več vrnilo. In da pridejo taki tujci,
ki bodo dodali vrednost družbi – in ne samo izkoriščali storitve socialne
države.«
»Slovenija si je zastavila
socialno državo kot model in ta socialna država bo Slovenijo pripeljala do
bankrota. Ampak skoraj vse stranke bodo rekle, da bodo še naprej skrbele za
socialno državo. Nihče tega ne daje pod vprašaj. Vsa Evropa tega ne daje pod
vprašaj. Zato se je zgodil brexit in se bo kmalu zgodil še kak: bogatejše
države preprosto ne bodo hotele financirati socialne države v revnejših
članicah. Če izgubljamo 40 odstotkov prebivalstva v eni generaciji,
potem mislim, da bi bilo treba o tem resno razmišljati. Če imamo tako visoko
brezposelnost mladih, potem je treba to resno jemati. Če najuspešnejša
slovenska podjetja niso več slovenska, ampak tuja, bi morali to resno jemati.
Osnovna napaka je bila narejena takrat, ko se je Slovenija odločila, da bo
kopirala zakone od Nemcev, namesto da bi jih kopirala od Luksemburga. Ni dovolj
bogata, da bi imela takšno kompleksno birokracijo, kot jo ima Nemčija, niti
nemške kulture. In to vodi v predrago državo, nepotizem in mehko korupcijo.
Slej ko prej bo zmanjkalo ljudi ali denarja ali pa obojega. V Sloveniji
velja mentaliteta socialne države. To je neka dogma. Te dogme se ne daje pod
vprašaj. Ker se te dogme ne daje pod vprašaj, tonemo. Lahko se imamo strašno
fino, boljše živimo, ampak vedno manj nas bo.«
»Če pogledamo, kakšno je stanje v Estoniji ter kakšno je v Sloveniji
zdaj in kako je bilo pred 25 leti, mislim, da bi lahko bilo dosti dosti bolje.
Glede na to, koliko slabše je bilo v Estoniji in da so zdaj izenačeni, če ne
celo na boljšem, pomeni, da nismo izkoristili možnosti, ki smo jih imeli. Imeli
smo boljše izhodišče kot Estonija, Češka, Poljska, a tega izhodišča nismo
oplemenitili. Da ne govorim o tem, da
ima Poljska normalno nataliteto in tam ne izgubljajo ljudi.«
»Da se trenutno država financira s tem, da odprodaja podjetja, ki so
jih gradile prejšnje generacije. Pa ni težava to, da jih prodaja – težava je,
da se ta denar porablja in ne investira.
Zakaj bi neka ekipa odprla
podjetje v Sloveniji, če ga lahko v Luksemburgu ali v Angliji? Anglija
zagotavlja relativno velik trg, angleški jezik in urejeno zakonodajo,
Luksemburg pa preprosto zakonodajo, nizke davke in večjezično delovno silo. Kaj
ponuja Slovenija, česar druge države nimajo?«
O ZDA
»Namesto da bi se zdravniki ukvarjali z zdravstvenim stanjem ljudi,
se ukvarjajo predvsem z lastnim finančnim stanjem, medicinski lobi pa
preprečuje vstop konkurence v zdravstveni sistem. Ameriško zdravstvo je izredno
drago glede na rezultate. Ljudje ogromno plačujejo
in obenem so slabega zdravja. ObamaCare je, namesto da bi
rešil problem draginje ameriškega zdravstva in nepotrebnih intervencij, rajši
zaščitil in razširil obstoječi sistem. Zato ga ljudje ne marajo. Obama in
demokrati so s tem zgubili kredibilnost. Ker je to sistem, ki ne deluje. Tudi veliko demokratov ne mara ObamaCara, ker je kompleksen,
drag in ne deluje. To bi se lahko na več načinov bolje rešilo.«
»V Ameriki se dogaja razkroj družbe med levičarji in desničarji, ki
med sabo niso več sposobni komunicirati. To se
stopnjuje. Dejansko se da videti trende. Tipično takšne situacije vodijo v
državljanske vojne. V ZDA se dogaja sortiranje prebivalstva. Tisti bolj levo usmerjeni bodo šli v leva okolja, v San Francisco,
New York, Washington, medtem ko bodo šli desni drugam.«
O ameriških volitvah
»Trump je zanimiv fenomen, posebej zanimivo pri tem pa je, da je bila
promocija Trumpa dejansko strategija demokratske stranke. Demokrati so hoteli zmagati na volitvah in njihova strategija je
bila, da republikancem "pomagajo" na preliminaries (predhodnih
volitvah, op. a.) z medijsko pozornostjo nominirati za kandidata ekstremista,
ki ga bo potem preprosto premagati na glavnih volitvah. To jim je uspelo. Potem
pa je ta domnevni ekstremist premagal tudi njih. Kdor drugemu jamo koplje, sam
vanjo pade – to se je zgodilo demokratom. S tem, ko so šli na področje
neetičnega, so s tovrstnimi manipulacijami še sebe spravili iz ringa.«
»Republikancem je uspelo
preživeti tako, da so dopustili radikalno spremembo vodstva. Demokrati, ki so
onemogočili spremembo vodstva, pa so izpadli«
sreda, 25. januar 2017
MENCINGER IN TAJNIKAR: TREBA JE PORABITI, KAR SE JE DODATNEGA NAKAPLJALO
Poraba je gonilo blaginje
Portal MMC
RTV SLO v članku družbenopolitičnega delavca novinarja Aljoše Mastena Požrešni
Veper in Nenasitni Prašič: Treba je takoj zapraviti denar, ki ga ustvari
gospodarstvo in denar, ki si ga RS dobi preko s kreditov Mencingerin Tajnikar: Treba je porabiti, kar se je dodatnega nakapljalo poroča, da je
država tik pred novim letom razdelila dodatnih 120 milijonov evrov. Ekonomista
Jože Mencinger in Maks Tajnikar pozdravljata povečano državno porabo in tudi uničevanje
delovnih mest in ustvarjanje črne sive ekonomije višji dvig minimalne
plače. Večina tega denarja bo šla
neposredno v roke politike preko davkov, ki ga bodo razdelili svojim
volivcem v javnem sektorju ter prejemnikom gospodarskih subvencij žepe
prebivalstva. Povečale se bodo plače v javnem sektorju ne glede na enako,
t.j nizko produktivnost javnega sektorja, še posebej pri zdravnikih, ki so
dosegli ločen dogovor; povečala se bo najnižja osnova za pokojnine ne glede
na nižja vplačila v pokojninsko blagajno, pa še en dodaten dela prost dan
je uveden ne glede na izgube v proizvodnih, predelovalnih in drugih dejavnostih
v gospodarstvu. Skupno naj bi to stalo okoli 120 milijonov evrov. Se morda
politika divjega zapravljanja tujega denarja varčevanja končuje?
Oba sta
mnenja, da bi bilo zelo napačno, če bi država ravnala drugače in denar pustila
za dodatno zmanjševanje primanjkljaja. Sledenje fiskalnemu pravilu v ustavi bi
pomenilo, da smo "bolj papeški od papeža", poleg tega je ekonomsko
popolnoma nesmiselno in kontraproduktivno, pravita.
Tajnikar: »Kdor pravi, da bi teh šest milijonov za minimalno plačo ob 39 milijardah BDP-ja uničevalo delovna mesta, kot gospodarstvenik enostavno nima pojma." |
Višja minimalna plača - da
V tem
pogledu je Tajnikar kot popolnoma nesmiselne zavrnil pritožbe predstavnikov
gospodarstva, da bo povečanje minimalne plače škodilo gospodarski rasti in
pripeljalo do zapiranja delovnih mest. Sindikati so namreč predlagali
izdatnejše povečanje minimalne plače, resorno ministrstvo pa je predlogu deloma
sledilo – v veliko nezadovoljstvo delodajalskih organizacij.
Ob vsem tem se proračunski primanjkljaj ne veča,
temveč še naprej zmanjšuje, je poudaril Tajnikar.
Sklep
Zaslužna ekonomista
torej menita, da je potrebno denar samo zapravljati in ne
ustvarjati ter »dajati na stran« oz. investirati v gospodarstvu, le tako bosta gospodarstvo
in blaginja zacvetela. Da smo v RS zaradi delovanja in idej Mencingerja in Tajnikarja
izgubili na deset tisoče delovnih mest, ostali pa smo zaradi njiju zaslužili
veliko manj kot bi lahko, je seveda neoliberalistična izmišljotina. Ravno tako
je hudobno in socialno nepravično zapisati, da na elitnih univerzah po svetu oz.,
če hočete po skandinavskih univerzah omenjena marksistično-keynesjanska ekonomista
s trenutnimi teoretičnimi (Cobiss) in praktičnimi referencami (Adria, Iskraemeco,…)
ne bi imela vstopa v univerzitetne prostore razen v drugi vlogi (kot čistilki toaletnih
prostorov na primer) .
sobota, 21. januar 2017
KAJ NAREDI DOBREGA NOVINARJA
“Znanega ni
nič novega, vendar bodimo optimisti, zakaj ne, morda pa kljub vsemu še vedno
zmaga Hillary Clinton.”
Kaj naredi dobrega novinarja?
·
Dober novinar ne sme biti objektiven.
·
Dober novinar mora biti pristranski.
·
Dober novinar mora biti politično
opredeljen in svojo politično opredeljenost mora v novinarskih besedilih jasno
izražati.
·
Dober novinar mora svojo
socialistično oziroma levičarsko politično opredeljenost v novinarskih besedilih
jasno izražati. To ga naredi intelektualno superiornega in progresivnega.
·
Dober novinar mora vse, ki niso levičarji, torej
desničarje in vse, ki se zavzemajo za nizke davke (libertarce, tea party movement itd.) konstantno
označevati za nazadnjake, neizobražene kmetavze in osebe, ki ne spoštujejo
žensk.
·
Dober novinar ve, da so levičarji in ostali
socialisti superiorni in edina prava politična alternativa.
·
Dober novinar nikoli ne sme javno priznati svoje
zmote.
Tov. Edvard Žitnik (RTV SLO)
|
· Dober novinar prodorno in zlahka identificira desničarsko nasilje, tudi, ko ga ni. Militantnosti levičarjev ne opazi, ker je ne more, ne obstaja. Npr. Nobelovca Obame, ki je decembra skoraj sprožil tretjo svetovno vojno, provojno in provojaško-industrijsko usmerjenih Clintonvih in nasilnih levičarskih, t.i. »99 % oz. occupy« protestnikov, ki uničujejo javno imovino in privatno lastnino (izložbe in avtomobilne navadnih državljanov).
·
Dober novinar ne sme poznati ameriškega
volilnega sistema, a z lahkoto komentira ameriško volilno dogajanje.
·
Dober novinar ne sme poznati ameriškega
volilnega zakulisja, a z lahkoto komentira ameriško volilno dogajanje.
·
Dober novinar ko komentira ameriško volilno
dogajanje navaja pretežno nepomembne podatke, ker drugega ne ve.
·
Dober novinar ne sme tekoče govoriti materinega
jezika (slovenščine), zaželena je napačna skladnja, raba srbizmov (npr. prilično) in
anglizmov (npr. familija).
Tov. Edvard Žitnik (RTV SLO)
|
petek, 20. januar 2017
MINISTRICE MILOJKE ZDRAVSTVENA REFORMA, KI TO NI
Zdravstveni sistem ostaja enak, ohranja vse
anomalije, bo pa nekoliko dražji in nič bolj učinkovit
Ministrica
Milojka Kolar Celarc (SMC) je včeraj napovedala besedilo zdravstvene reforme.
Nekaj povzetkov:
·
Reforme
ni, zdravstveni sistem ostaja enak, socialističen, poln klientelizma, posrednikov,
neučinkovitosti, korupcije in ne omogoča nagrajevanja bolj uspešnih delavcev in
sankcije oz. izločitev neučinkovitega ali koruptivnega osebja.
·
Reforme
ni, zdravstveni sistem ostaja enak, le da je napovedana ukinitev dopolnilnega
zdravstvenega zavarovanja.
·
Reforme
ni, zdravstveni sistem ostaja enak, ohranja vse anomalije, bo pa še dražji od
trenutnega, ki ni brezplačen kot se govori v režimskih medijih (»imam brezplačno
zdravstvo«), ampak drag glede na odstotek BDP namenjenega zdravstvu, glede na
učinkovitost in čakalne vrste pa zelo drag.
·
Zdravstveni
sistem postaja še bolj socialističen s progresijo pri plačevanju in odsotnosti
konkurence med ponudniki zdravstvenega zavarovanja kot jo imajo vse države z urejenim
zdravstvenim sistemom. Ne rečem, da je trenutni sistem dodatnega zdravstvenega
zavarovanja dober (z njim se plačujejo celo storitve iz košarice obveznega zavarovanja),
a trenutni sistem nadaljuje vlado absolutnega monopola enega največjih
finančnih sistemov v državi.
·
Kar
piše danes v glasilu proletarcev socialistične republike Slovenije Delo (stran
1), da bo košarica pravic ostala enaka, seveda ne drži. Manj pravic za več
denarja.
·
»Reforma«
je več kot očitno spisana v enem popoldnevu zaradi »vode v grlu« ob neizpolnjeni
obljubi o zdravstveni reformi. Pred reformo bi morali predlagatelji jasno definirati
nekaj postavk. Edino kar je vnaprej določeno je koncept, in sicer koncept solidarnosti,
ni pa bil določen obseg pravic, ki lahko pokrijemo iz javnih sredstev,
mreža, ki jo potrebujemo, status koncesionarjev (ki se jih pri nas neredko meša
s privatnim zdravstvom) in privatnih zdravnikov. Temu bi moral slediti način in
obseg financiranja.
Into the future
Kar smo dobili včeraj seveda ni zdravstvena reforma. Gre za
politični prevzem enega največjih monopolistov v državi in prelevitve stroškov
na navadne državljane (davkoplačevalce) in gospodarstvo, vse pod pretvezo
vzajemnosti in solidarnosti. Vprašanja izgubljenih delovnih mest zaradi višjih
obremenitev plač se nihče ni dotaknil. Ravno tako ne brezposelnih iz
zavarovalnic kot posledico ukinitve dodatnega zavarovanja.
Gre torej za odlaganje resnih sprememb vprihodnost in prekladanje denarja. Podobna zgodba kot eksponentno slovensko zadolževanje in
hkratna rast plač v javnem sektorju (, kjer se tudi sam zaposlen) in vsega
ostalega v Sloveniji. Uporabiti želijo tablete, sedative za zakrivanje posledic,
simptomov nefunkcionalnega, nesocialnega, nesolidarnostnega in dragega
zdravstva se nihče ne upa lotiti.
četrtek, 19. januar 2017
DVIG MINIMALNE PLAČE – KORIST DELAVCEV ALI POHLEP POLITIKOV PO VEČ DAVKIH?
Manj
kvalificiranim delavcem ni dovoljeno legalno delati
V ZSSS - menijo, da je treba minimalno plačo
dvigniti višje kot to napoveduje MDDSZ (za 4 €). Minimalna plača za delo s polnim delovnim časom je v letu
2016 znašala 916 € bruto bruto, kar je 790,73 € bruto oz. 604 € neto. Leta 2010
se je na pobudo sindikatov minimalna plača zvišala za skoraj 22 %, po podatkih
UMAR je gospodarstvo zaradi tega izgubilo slabih 20.000 delovnih mest. Socialno
pravično je, da za izgubo sindikati niso odgovarjali, prav tako je socialno
pravično, da minimalna plača onemogoča zaposlitev oz. legalno zaposlitev manj
kvalificiranim delavcem, ki ne ustvarijo dovolj dodane vrednosti, da bi si
zaslužili plačo v višini stroška delodajalca 916 € bruto bruto. Tako so
prisiljeni živeti od državne podpore (DSP) ali dela na črno.
Socialno pravična je tudi slovenska plačna uravnilovka, kjer je minimalna plača glede na povprečno plačo verjetno najvišja v EU, in sicer predstavlja približno polovico povprečne plače, kateri dodamo še nekaj 100 € neto in pademo v pred nekaj leti najvišji, 41 % dohodninski razred.
Freedom
on Trial
Na to temo sem našel zanimiv filmček v treh
delih, ki ponazarja zakonodajo, ki je bila verjetno narejena z najboljšimi
nameni zmanjševanja socialne in ekonomske neenakosti ter socialne pravičnosti,
rezultati pa so nekoliko v nasprotju s tem. Tukaj si lahko pogledate prvi del serije: Freedom on Trial 1. zanimivi
so tudi nadaljnji filmčki s komentarji te nadaljevanke.
Vprašanje
Vprašanje,
ki se ga lahko zastavimo je ali politika, ki se zavezama za dvig minimalne plače:
a) cilja na dobrobit delavcev;
b)
cilja predvsem na več volilnih glasov (kljub posledično manj zaposlenim);
c)
cilja na več pridobljenih davkov.
Kaj
menite? Možnih je več odgovorov.
petek, 13. januar 2017
PO MNENJU SINDIKATOV MORA BITI GLAVNI CILJ POKOJNINSKE REFORME DOSTOJNE POKOJNINE IN ŠELE NATO FINANČNA VZDRŽNOST JAVNE POKOJNINSKE BLAGAJNE
V zadnjem tednu sem v več režimskih
medijih (RTV SLO, Delo, Siol) opazil, da Zveza svobodnih sindikatov Slovenije
(ZSSS) z vodjo Dušanom Semoličem na čelu, stopnjuje aktivnost. Glede na to, da
vedno na koncu obvelja beseda sindikalistov in ne politikov oz. navadnih
državljanov, je vredno temu posvetiti nekaj pozornosti, kajti ideje
sindikalistov najbolje izražajo sistemsko, finančno in socialno prihodnost Slovenije.
Pokojninska reforma
Konferenca ZSSS je posebno deklaracijo
strnila temeljna stališča do bele knjige o pokojninah, ki so nastala na
posvetih ZSSS. Deklaracijo, ki povzema, kakšno pokojninsko reformo po letu 2020
ZSSS predlaga ter kaj zavrača, so posredovali tudi vladi. Po mnenju ZSSS mora
biti glavni cilj pokojninske reforme dostojne pokojnine in šele nato finančna
vzdržnost javne pokojninske blagajne. »Država se mora organizirati tako, da bo zagotavljala ta cilj, in ne da
namesto tega pokojninske pravice z reformo prilagaja zmožnostim proračuna,«
so prepričani. Pomembno je po njihovem mnenju ohraniti vse elemente
solidarnosti. Blog podpira predloge sindikalistov, saj je socialno pravično, da
finančno vzdržnost javne pokojninske blagajne plača kot do sedaj gospodarstvo. Trenutno
gre po podatkih ZPIZ iz proračuna tretjino sredstev za pokojnine (toliko
zmanjka denarja preko vplačil prispevkov).
Sindikalisti tudi zavračajo pa
prekarizacijo, avtomatično prilagajanje polne upokojitvene starosti daljšanju
povprečnega trajanja življenja ter ciljno upokojitveno starost 67 let, ki je po
njihovem mnenju zaradi zdravstvenih razlogov previsok upokojitveni pogoj. Zanimivo
je, da je nemogoče dolgo delati samo v Sloveniji, v drugih državah EU z izjemo
Romunije, pa to ni težava.
Nasprotujejo tudi socialni kapici in hkrati
opozarjajo še, da pokojninska reforma ne bo uspešna, če mladim in drugim
iskalcem zaposlitve ne bodo dostopna kakovostna delovna mesta z dostojnim
plačilom, kar je sicer v nasprotju z socialno kapico, ampak socialna kapica res
ni socialno pravični institut.
Semolić: »Glavni cilj pokojninske reforme so dostojne pokojnine in šele nato finančna vzdržnost javne pokojninske blagajne.«
Kopač Mrak: »Se razume, nobenega problema, saj smo se ravnokar zadolžili.«
Dvig minimalne plače
V ZSSS - menijo, da je treba minimalno
plačo dvigniti višje kot to napoveduje MDDSZ (za 4 €). Minimalna plača
za delo s polnim delovnim časom je v letu 2016 znašala 916 € bruto bruto, kar
je 790,73 € bruto oz. 604 € neto. Leta 2010 se je na pobudo sindikatov
minimalna plača zvišala za skoraj 22 %, po podatkih UMAR je gospodarstvo zaradi
tega izgubilo slabih 20.000 delovnih mest. Socialno pravično je, da za izgubo
sindikati niso odgovarjali, prav tako je socialno pravično, da minimalna plača onemogoča
zaposlitev oz. legalno zaposlitev manj kvalificiranim delavcem, ki ne ustvarijo
dovolj dodane vrednosti, da bi si zaslužili plačo v višini stroška delodajalca 916
€ bruto bruto. Tako so prisiljeni živeti od državne podpore (DSP) ali dela na
črno.
Socialno pravična je tudi slovenska
plačna uravnilovka, kjer je minimalna plača glede na povprečno plačo verjetno
najvišja v EU, in sicer predstavlja približno polovico povprečne plače, kateri
dodamo še nekaj 100 € neto in pademo v pred nekaj leti najvišji, 41 % dohodninski
razred.
četrtek, 12. januar 2017
NOVA RAZLIČICA MEDIJSKE STRATEGIJE 2017-25 – KAKO PREMAGATI KIM JONG-UNA
Na spletni
strani Ministrstva za kulturo tretja različica medijske strategije še ni
objavljena, za enkrat sem jo zasledil samo na spletni strani Portalaplus. Zadeva je zanimiva…
Ministrstvo za kulturo sledi
sodobnemu času grožnje breitbart.coma, vzpona Trumpa, Twitterja in fake news
Na strani
18 znotraj poglavja Pokritost vsega
ozemlja Republike Slovenije z medijskimi vsebinami v javnem interesu; velja
tudi za najnovejše tehnologije oziroma digitalno okolje, s katerimi se posebej
nagovarja mlade uporabnike in omogoča dostop Slovencem po svetu, se pojavi
zanimiv odstavek:
»Pojav spletnih platform (spletnih strani, portalov, facebook profilov…), na katerih se pojavljajo medijske (informativne in razvedrilne) vsebine, ki tako predstavljajo nelojalno konkurenco medijem, do neke mere že ogroža obstoj in prihodnost medijev, zato je potrebno začeti regulirati takšno ravnanje in odgovornost lastnikov teh platform, materialno, moralno in vsakršno drugo.«
Na blogu
ocenjujemo, da je ideja po cenzuriranju neodvisnih spletnih strani, portalov, Facebook
profilov odlična, saj ti predstavljajo nelojalno konkurenco medijem, v katerih
kot se je izrazil Stane Dolanc delujejo preverjeni družbenopolitični delavci,
torej je cenzuriranje oz. uničevanje konkurence medijem naklonjenih režimu
pravilna pot grajenja samoupravne proletarske socialistične skupnosti delovnega
naroda Socialistične republike Slovenije. Ostale medije je, kot je zapisano
potrebno regulirati, torej naj jih neprestano obiskujejo inšpektorji, policija,
SDV, jim zasegati materiale, računalnike in ostale nosilce podatkov, jim
nalagati nesorazmerne globe in naročnine ter jih črniti na preko
davkoplačevalcev financiranega TOZDA RTV SLO in izsledke raziskovalnega
novinarstva na neodvisnih medijih na RTV SLO ignorirati. Ti moderni mediji so
moteči buržoazni elementi in jih je potrebno preko ustreznih regulacij
cenzurirati in paralizirati do njihovega uničenja in izginotja.
Stane
Dolanc: »Novinar mora biti tudi družbenopolitični delavec…«
|
Razredna narava naše demokracije
Socializma si ni mogoče predstavljati brez
demokracije. Toda socialistični družbi je potrebna demokracija v socializmu, ne
pa demokracija kot orožje boja proti socializmu. Zato je treba vztrajati pri
razredni naravi naše demokracije, kar pomeni, da mora biti v samem sistemu te
demokracije zagotovljena nesporna vodilna vloga interesov delavskega razreda,
trdo povezanega z vsemi drugimi delovnimi ljudmi. Sistema demokratičnega
pluralizma samoupravnih interesov torej ne smemo razumeti tako, da so v njem
pač vsi interesi enakovredni in da je lahko v tem soočanju in usklajevanju
interesov rezultat povsem poljuben - tudi na škodo dolgoročnih interesov
delavskega razreda kot celote. To preprečuje ne samo načelno deklarirana
vodilna vloga interesov delavskega razreda, ampak tudi posamezni »obrambni
mehanizmi« znotraj samega sistema, npr. struktura skupščin, kjer prevladujejo
delegati delavcev, in navsezadnje tudi specifična vloga Zveze komunistov v tem
sistemu (Edvard Kardelj).
ŠKANDAL: DOBRO POSLOVANJE PODJETJA OUTFIT 7 SO BOLJ OBČUTILI ZAPOSLENI KOT PA DRŽAVE, KI POBIRAJO DAVKE
Sarkazem?
Pred slabim tednom me je kolega
opozoril na članek Uspehdružbe Outfit 7 bolj zadovoljil zaposlene kot države, ki pobirajo davke na MMC
portalu RTV SLO. Članek sem še po treh zaporednih branjih imel za odlično zmes parodije,
ironije, črnega humorja in sarkazma v stilu angleških nanizank kot je Yes minister. Po nekajdnevnem zamiku sem
ga prebral še enkrat in ugotovil, da gre razumeti vse dobesedno.
Objavljam članek v celoti v modri
barvi:
__________________________________________________________________________________
»Uspeh družbe Outfit 7 bolj zadovoljil
zaposlene kot države, ki pobirajo davke
Davčne oaze so sestavni del poslovanja
sodobnih podjetij
6. januar 2017 ob 16:27 - Ljubljana - MMC
RTV SLO
Domnevna prodaja korporacije Outfit 7
zakoncev Login, znane po govorečem mačku Tomu, odpira vprašanje, kdo je imel
koristi od njenega poslovanja in dobičkov. Dobro poslovanje podjetja so namreč
bolj občutili zaposleni kot pa države, ki pobirajo davke.
Kaže, da sta zakonca Samo in Iza Login,
rezidenta Cipra, zgodbo zastavila tako, da so od nje imeli kar največje koristi
zaposleni in razvijalci iger. Mnogi med njimi so postali manjši lastniki
podjetja. Po pisanju Financ in revije Manager so bili deležni nagrajevanja v
obliki delniških opcij.
Leta 2010 je na Gorenjskem ustanovljena
Ekipa 7 poslovala z dobičkom v višini 4,6 milijona evrov, od tega je državi
plačala več kot 1,1 milijona evrov davka. Lani je družba zakoncev Login v
Sloveniji, zdaj z imenom Ekipa 2, ustvarila ali prikazala dobiček, nižji od
milijona, to pomeni plačilo davka okrog le še 200 tisočakov.
Davek plačan na Cipru
Večinska lastnika sta se očitno odločila,
da bosta koristi od razvoja in hitre rasti podjetja delila z zaposlenimi, ne z
državo ali državami. Samo in Iza Login sta rezidenta Cipra, korporacija Outfit
7 je zaradi nizkih davkov in lažjega zaposlovanja prav tako na Cipru, lanski
čisti dobiček skupine, ki jo sestavljajo podružnice v davčno ugodnih državah,
je znašal 80 milijonov evrov. Večino so si kot dividende razdelili lastniki.
Plačanega davka je bilo, če sodimo po preteklih poročanjih Managerja, za kakšna
dva milijona - na Cipru.
Vse je zakonito. Tako poslujejo novodobna
podjetja. Smo pa videli že bolj sporne prakse. Pri velikanih, kot so Google,
Amazon, Facebook ali McDonalds, in sicer preusmerjanje dobičkov v jurisdikcije
z nizkimi stopnjami, tudi ob manipulaciji transfernih cen. Imajo pa ti giganti
nekaj skupnega z zakoncema Login, to je fundacija. Če od Outfita 7 nimajo
koristi države, ki bi pobrale davek od dobička, pa bi se lahko veselile
določene organizacije, če bi jim zakonca, kot sta javno napovedovala, namenila
sredstva iz svoje fundacije - menda za namen trajnostnega razvoja Zemlje.
Maja Derčar, Radio Slovenija«
_________________________________________________________________________________
Družbenopolitična delavka Maja
Derčar iz Radia Slovenija bi zakonca Login poslala na aktivni dopust
|
Dobro poslovanje podjetja so bolj občutili zaposleni podjetniki kot pa družbenopolitični
delavci, financirani preko davkov iz proračuna SRS
Torej najuspešnejši slovenski
start up je grešil, ker ni izpolnjeval poslanstva temeljne organizacije
združenega dela Socialistične samoupravne skupnosti Republike Slovenije,
plačevanja davkov državi in financiranja javnih uslužbencev. Namesto, da bi podjetje
izpolnjevalo ta svoj edini namen, so dobro poslovanje podjetja bolj občutili
zaposleni kot pa države, ki pobirajo davke. In pazite, ti zaposleni so celo delničarji
oz. lastniki podjetja. Podjetje je ravnalo tako kot velikani, ki jih omenja družbenopolitična
delavka Maja Derčar: Google, Amazon, Facebook ali McDonalds, kar je v
samoupravnem sistemu nesprejemljivo, četudi ima tovarišica svoj LinkedIn
profil.
Naročite se na:
Objave (Atom)