PO MNENJU SINDIKATOV MORA BITI GLAVNI CILJ POKOJNINSKE REFORME DOSTOJNE POKOJNINE IN ŠELE NATO FINANČNA VZDRŽNOST JAVNE POKOJNINSKE BLAGAJNE

V zadnjem tednu sem v več režimskih medijih (RTV SLO, Delo, Siol) opazil, da Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) z vodjo Dušanom Semoličem na čelu, stopnjuje aktivnost. Glede na to, da vedno na koncu obvelja beseda sindikalistov in ne politikov oz. navadnih državljanov, je vredno temu posvetiti nekaj pozornosti, kajti ideje sindikalistov najbolje izražajo sistemsko, finančno in socialno prihodnost Slovenije.

Pokojninska reforma

Konferenca ZSSS je posebno deklaracijo strnila temeljna stališča do bele knjige o pokojninah, ki so nastala na posvetih ZSSS. Deklaracijo, ki povzema, kakšno pokojninsko reformo po letu 2020 ZSSS predlaga ter kaj zavrača, so posredovali tudi vladi. Po mnenju ZSSS mora biti glavni cilj pokojninske reforme dostojne pokojnine in šele nato finančna vzdržnost javne pokojninske blagajne. »Država se mora organizirati tako, da bo zagotavljala ta cilj, in ne da namesto tega pokojninske pravice z reformo prilagaja zmožnostim proračuna,« so prepričani. Pomembno je po njihovem mnenju ohraniti vse elemente solidarnosti. Blog podpira predloge sindikalistov, saj je socialno pravično, da finančno vzdržnost javne pokojninske blagajne plača kot do sedaj gospodarstvo. Trenutno gre po podatkih ZPIZ iz proračuna tretjino sredstev za pokojnine (toliko zmanjka denarja preko vplačil prispevkov).

Sindikalisti tudi zavračajo pa prekarizacijo, avtomatično prilagajanje polne upokojitvene starosti daljšanju povprečnega trajanja življenja ter ciljno upokojitveno starost 67 let, ki je po njihovem mnenju zaradi zdravstvenih razlogov previsok upokojitveni pogoj. Zanimivo je, da je nemogoče dolgo delati samo v Sloveniji, v drugih državah EU z izjemo Romunije, pa to ni težava.

Nasprotujejo tudi socialni kapici in hkrati opozarjajo še, da pokojninska reforma ne bo uspešna, če mladim in drugim iskalcem zaposlitve ne bodo dostopna kakovostna delovna mesta z dostojnim plačilom, kar je sicer v nasprotju z socialno kapico, ampak socialna kapica res ni socialno pravični institut.

 

Semolić: »Glavni cilj pokojninske reforme so dostojne pokojnine in šele nato finančna vzdržnost javne pokojninske blagajne.«

Kopač Mrak: »Se razume, nobenega problema, saj smo se ravnokar zadolžili.«

Dvig minimalne plače

V ZSSS - menijo, da je treba minimalno plačo dvigniti višje kot to napoveduje MDDSZ (za 4 €). Minimalna plača za delo s polnim delovnim časom je v letu 2016 znašala 916 € bruto bruto, kar je 790,73 € bruto oz. 604 € neto. Leta 2010 se je na pobudo sindikatov minimalna plača zvišala za skoraj 22 %, po podatkih UMAR je gospodarstvo zaradi tega izgubilo slabih 20.000 delovnih mest. Socialno pravično je, da za izgubo sindikati niso odgovarjali, prav tako je socialno pravično, da minimalna plača onemogoča zaposlitev oz. legalno zaposlitev manj kvalificiranim delavcem, ki ne ustvarijo dovolj dodane vrednosti, da bi si zaslužili plačo v višini stroška delodajalca 916 € bruto bruto. Tako so prisiljeni živeti od državne podpore (DSP) ali dela na črno.

Socialno pravična je tudi slovenska plačna uravnilovka, kjer je minimalna plača glede na povprečno plačo verjetno najvišja v EU, in sicer predstavlja približno polovico povprečne plače, kateri dodamo še nekaj 100 € neto in pademo v pred nekaj leti najvišji, 41 % dohodninski razred.