V UKRAJINI PREPOVEDALI KOMUNISTIČNE SIMBOLE IN PROPAGANDO

Po poročanju Portala Siol (11. 4. 2015), je ukrajinski parlament 9. 4. 2015 izglasoval prepoved komunističnih simbolov in propagande.

Verjetno bo RS zadnja evropska država, ki se ne bo odpovedala svoji totalitarni preteklosti. Še vedno bomo imeli ulice in trge imenovane po množičnih morilcih (Titova ulica), politične stranke pa bodo mirno uporabljale totalitarne simbole pri svojih nastopih (zastave, logotipi strank…). 

Simbol nacionalsocialistične stranke Združena levica vključuje komunistično zvezdo

Javna raba totalitarnih simbolov je škodljiva predvsem zaradi provokativnih učinkov, saj se slovenski narod zaradi tega razdvaja, politika pa ima med tem čas, da se ne loti resnega dela (strukturnih reform) ter da med dimno zaveso kreganja zaradi simbolike lahko izvaja koruptivno klientelistično agendo (TEŠ 6, drugi tir,…). 

POSLASTICA ZA PRIVRŽENCE ZDRUŽENE LEVICE: TSIPRAS VABI RUSE K SODELOVANJU PRI PRIVATIZACIJI

Grška mineštra

Po poročanju Financ in nekaterih slovenskih socialistični medijev kot so STA, Večer, Primorske novice, Demokracija, je grški predsednik vlade Alexis Tsipras včeraj med obiskom v Moskvi pozval ruske vlagatelje k sodelovanju pri načrtovani privatizaciji grških podjetij. Kot je povedal, se že pogajajo o vzpostavljanju skupnih podjetij.

 

Tsipras je dobil državnozborske volitve v Grčiji s parolami proti privatizaciji, dva meseca po tem, bi že pričel s privatizacijo. 

Od 25. 1. 2015 je Tsipras dobil državnozborske volitve v Grčiji s parolami proti privatizaciji. Od takrat je minilo dobra dva meseca, zdaj so že obrnili ploščo in vabijo svoje pravoslavne kolege iz Rusije k privatizaciji. Rusiji ustreza Tsiprasova obsodilna drža protiruskim sankcijam EU. A so trenutno nelikvidni in nesolventni. Vprašanje, kaj se bo rodilo iz pravoslavnega zavezništva.

Bo grški preobrat vplival na slovenske naciste?

Kako bo na preobrat reagirala slovenska različica Syrize, nacionalsocialistična Združena levica? Za enkrat jim še ne sledijo, včeraj so nacisti podprli hiper skorumpiranega Janka Vebra na parlamentarnem glasovanju z argumentom, da gre za privatizacijsko igro. Tukaj imajo prav, gre res za (proti)privatizacijsko igro. Bodo v ZL v Slovenijo pripeljali investitorje iz bratsko katoliške Venezuele? Bojim se, da enako kot v Rusiji in kljub naftnemu bogastvu, Venezuelci finančno tega ne zmorejo. Bo Tsiprasovemu zavzemanju za privatizacijo grških podjetij vsaj sledil slovenski poskus zavzemanja Luke Meseca za venezuelsko privatizacijo Luke Koper?

Lahko upamo, da bo grška zmešnjava, zmedla tudi ZL in bodo začeli podpirati privatizacijo?

PROTEST ŠTUDENTSKE SKUPINE ZA UREDITEV PRIPRAVNIŠTVA V SOCIALNEM VARSTVU: »OPRAVIČUJEMO SE, SAJ SMO VAM PRED TEM POSREDOVALI NAPAČNO SPOROČILO, KI NI BILO SLOVNIČNO IN GRAMATIČNO POPRAVLJENO.«

Po e-naslovih javnih služb in nevladnih organizacij kroži sporočilo, ki prav simpatično dopolnjuje intergalaktični predlog Luke Meseca o »enkratnem« odpustu dolgov »ranljivim skupinam«. Gre za izsiljevanje pravico študentov Fakultete za socialno delo, da naj jim davkoplačevalci plačamo pripravništvo. In to 500 študentom. Kako, da na »pravico« do plačanega pripravništva iz proračuna RS niso opozorili tudi diplomanti ostalih fakultet? Verjetno zato, ker niti slovnično in gramatično niso tako vešči kot diplomanti Fakultete za socialno delo. Spodaj si preberite slovnično in gramatično popravljeno besedilo.

Spoštovani,

opravičujemo se, saj smo vam pred tem posredovali napačno sporočilo, ki ni bilo slovnično in gramatično popravljeno. Upamo, da naše opravičilo sprejemate in v obzir vzamete to e-pošto.

Kot že veste se pridno borimo za nekaj kaj nam zakonski pripada, borimo se za pripravništvo in stroko socialnega dela ter za kvalitetno, kompetentno in profesionalno opravljanje našega poklica s spoštovanjem, ki ga sam poklic zasluži. Borimo se za nudenje pomoči, ki naj bi jo vsaka oseba, ki se na nas obrne enakopravno in enakovredno dobila.

Prosimo Vas, da posredujete naše obvestilo skupaj s ''plakatom'' po vaših kanalih.

Imamo tudi skupino, kjer bomo obveščali o vseh aktualnih dogajanjih. https://www.facebook.com/pripravnistvo

Vljudno Vas vabimo na protest, Vas in tudi vse ljudi, ki jih vsakodnevno srečujete na centru, društvu, organizaciji kje delate. Prosimo vas, za potrditev udeležbe. 

Meni pripada!

SPOROČILO:

Ali že veste, da bo 21.4.2015 protest pred MDDSZ z zahtevo, da odplačajo dolg 500ih pripravniških mest, ki so se nabrala od zadnjega razpisa, ki je bil že aprila 2013? Prizadevamo si tudi, da se po odplačanem dolgu sistemsko in finančno uredi področje pripravništev v socialnem varstvu kot tudi na ostalih področjih.
Se vidimo 21.4.2015? to je veliko več kot le boj za pripravništva. Gre se za celo stroko socialnega dela in ohranitev strokovnosti, gre se za organizacije, društva in centre da ne pokajo po šivih od preobremenjenosti in ne pregrevajo. Najpomembnejše pa je da, gre za ljudi, ki koristijo različne programe in storitve socialnega varstva, da dobijo to kar jim pripada. To je strokovna podpora in pomoč v izvirnih individualnih delovnih projektih pomoči za posameznika, skupino in skupnost.

Hvala . Želimo vam lep in uspešen dan,

Lepo vas pozdravlja,

Študentska skupina za ureditev pripravništva v socialnem varstvu
Dino Černivec (031 751 003)
Petra Jalšovec (030 327 945)
Gašper Ločičnik (031 542 334)
Domen Pokorn (041 976 884)
Patricija Vidonja (031 256 348)  

ANKETA ČASOPISA VEČER NAM PONUJA ODGOVOR NA VPRAŠANJE: ZAKAJ JE SLOVENIJA ŠE VEDNO SOCIALISTIČNA?

Ker nam mediji in šolski sistem blagohotno še vedno ponujajo socializem kot edino možnost. O šolskem sistemu drugič.

Pogledujmo si anketo v levičarskem dnevnem časopisu Večer.

Definicija socialističnega boja z revščino: odpravljanje posledic in ne vzrokov.

Katero od možnosti, ki jih ponuja levičarski Večer bi izbrali?

a)      Država naj da denar in revščine bo konec.

b)      Država naj prerazdeli denar in revščine bo konec.

c)      Država naj vzame denar bogatim, revnim odpusti dolgove in revščine bo konec.

d)      Država naj da denar in revščine bo konec.

e)      Država naj da prerazdeli denar in revščine bo konec.

f)       Ne vem.

Bi morda pomisli še na kakšne druge možnosti, ki niso v skladu s Priročnikom samoupravljanje s temelji marksizma, npr.:

g)      (Strukturne) Reforme.

h)      Privatizacija.

i)       Spopad s korupcijo in Židanizmom klientelizmom.

j)       Nižji davki.

k)      Več dela.

Odpravljanje vzrokov in ne posledic torej. Hehe. Ta bi bila pa že prvoaprilska…

KARMEN ŠVEGL O ZALIVSKIH DRŽAVAH: »DRŽAVE SO NAKLONJENE KAPITALISTIČNEMU SISTEMU, TA SE JE MED VSEMI SISTEMI IZKAZAL ZA NAJBOLJE DELUJOČEGA. JORDANIJA, KJER SO VEDNO SODELOVALI Z ZAHODOM IN IMELI KAPITALIZEM, JE BISTVENO BOLJ RAZVITA OD SIRIJE, KJER SO IMELI SOCIALIZEM.«

Na Siol.net je bil 6. 3. 2015 objavljen zanimiv intervju s poročevalko z Bližnjega vzhoda Karmen Švegl: "Govorijo, da je bog na njihovi strani. A ko jihubije ženska, ta teorija pade."

TV nimam, kljub temu pa priložnostno večkrat zasledim poročanje Karmen Švegl iz kriznih žarišč Bližnjega vzhoda, saj veste gre za tisto žensko srednjih let, ki dejansko poroča iz bojišč, medtem, ko neposredno za njenim vratom letijo bombe in tečejo bradati vahabiti z AK-74 v rokah. Novinarki dejansko uspeva poročati iz kriznih žarišč brez klasičnih neokomunističnih mašil uporniških gesel proti dekadentnemu kapitalizmu, ki so na RTV SLO skoraj železen repertoar in še pri poročanju iz krajev izven Evrope družbenopolitičnim delavcem RTV SLO objektivnim novinarjem ne uspe izgovoriti dveh stavkov brez iskanja vira vrhovnega zla, ki sliši na ime neoliberalizem in žrtve pusti umreti v mukah.

Objavljam najbolj zanimiv del intervjuja.

»Kako recimo gleda tipičen prebivalec zalivske države na Zahod?
Za mnoge je Zahod vzornik. Ne zaradi vrednot, ampak zaradi gospodarskega uspeha. Države so naklonjene kapitalističnemu sistemu, ta se je med vsemi sistemi izkazal za najbolje delujočega. Jordanija, kjer so vedno sodelovali z Zahodom in imeli kapitalizem, je bistveno bolj razvita od Sirije, kjer so imeli socializem. To so zelo preproste stvari brez ideoloških vprašanj: kdo si lahko več privošči, kdo bolje živi in lažje skrbi za svoje družine. Zato v Jordaniji tudi ni bilo nobenega upora. Ne da ljudje živijo izjemno dobro, vendar imajo priložnost, medtem ko sta nadzor in nesvoboda govora omejena zgolj na politiko.

Danes tragično razkosana Sirija se je v preteklosti razvijala zelo drugače od Jordanije.
Pred začetkom zadnje vstaje je varnostna služba, celoten državni aparat, nadzoroval vse pore človeškega življenja, tudi domače pogovore ljudi. Sirija se ne razvija, ker ljudje nimajo priložnosti, vrtijo se v krogu, ne zaupajo drug drugemu. Poljudno rečeno v arabskem svetu obstajajo mehke in trde diktature, demokracije pa z izjemo Izraela in Libanona v tem delu sveta ni. Libanon je v regiji zagotovo najsvobodnejša družba, relativno demokratična, s tržnim gospodarstvom, ob tem pa tudi z razlikami med revnimi in bogatimi. Čeprav je imel zadnjih 15 let državljanske vojne, napreduje.«

Predstavljajte si družbenopolitičnega delavca, zaslužnega novinarja Boštanja Videmška, velikega borca proti neoliberalizmu (morda on ve kaj je to, jaz zagotovo ne), da bi izrekel prvega izmed zgornjih odstavkov. Verjetno enako kot pričakovati, da bi Vesna Vuk Godina priznala, da je njen visokošolski predmet nekoristen balast in javno izjavila, da so progresivni davki rop. 

STRATEGIJA UPRAVLJANJA DRŽAVNIH NALOŽB – PREVZEM DUTB IN KONEC PRIVATIZACIJE

Politika mora ostati v upravah in nadzornih svetih gospodarstva

V javnosti je ta teden prišel osnutek nove strategije upravljanja državnih naložb, ki ga ja danes vlada potrdila. Kaj naj bi bil namen Pavlihove pratike Strategije upravljanja kapitalskih naložb države?

»Namen strategije je doseči pregledno in k dolgoročnim ciljem usmerjeno upravljanje kapitalskih naložb. Tak pristop omogoča aktivno in na vrednosti temelječe lastništvo države ter soustvarja gospodarsko in družbeno okolje, ki spodbuja uravnotežen in trajnostni gospodarski razvoj ter hkrati s krepitvijo zaupanja privablja domače in tuje investicije ter spodbudno deluje na kapitalski trg (stran 6)«.

Motnje na trgu?

Po pregledu strategije, je večina podjetij postala strateških in pomembnih. Torej se iz seznama 107 podjetij ne bo država prodajala nobenega večjega oz. kaj vrednega podjetja, kakor razumem, naj bi se morda celo nadaljevala prodaja podjetij, ki je že v teku, čeprav sem glede slovenskega Telekoma skeptičen.

Kaj sploh so brezplačne samopostrežne trgovine politikov strateške naložbe?

»Med strateške naložbe so s to strategijo uvrščene družbe, ki izvajajo za državo pomembne infrastrukturne naloge in ki razpolagajo z naravnimi monopoli, s ciljem, da le te čim bolj uspešno ekonomsko izkoriščajo. V to skupino so uvrščeni tudi operaterji javnih omrežij, ki so ključnega pomena za varnost in zanesljivost oskrbe gospodarstva in prebivalstva. Te družbe skrbijo za širši družbeni interes in dostopnost javnosti do storitev pod enakimi pogoji. Pretežno državno lastništvo je potrebno tudi v primerih, ko delovanje izključno zasebnih nosilcev gospodarskih aktivnosti lahko povzroča motnje na trgu. Skladno z ZSDH-1 strategija določa tudi konkretne strateške naložbe, pri katerih se učinkovito uresničevanje strateških ciljev zagotavlja s časovno omejeno koncesijsko pogodbo, zato se pri teh družbah minimalni delež lahko zniža pod delež 50 % in en glas.

 

Obvezno čtivo

Temeljna strategija obsega 158 strani, bančni del 36, zavarovalniški 30 strani, skupaj 224 strani. Zakaj toliko besed, če bi se dalo vse skupaj strniti v en stavek: politične stranke ne želijo izgubiti vpliva v gospodarstvu, bančništvu in zavarovalništvu. V gospodarskih družbah in bankah morajo v upravah in nadzornih svetih delovati osebe, ki jih delegira politična opcija, ki je na oblasti, pri čemer ima »predkupno pravico« stranka SD. Dobro plačani svetovalci in dobavitelji omenjenih družb ne smejo imeti konkurence. Sicer se oddaljimo od tekovina revolucije rukovodstva samoupravnoga socijalističkoga naroda Socijalističke republike Slovenije  

SLOVENSKE BANKE, LUKNJE, PODREJENCI IN PRIVATIZACIJA

V današnjem zapisu ne bom izpeljal nekih dokončnih zaključkov, zgolj nekaj odstavkov v razmislek…

Banka Slovenije je do nedavnega vedno bila nedotakljiva, karkoli so Mitja Gaspari, Marko Kranjec, France Arhar in sorodne duše zakuhali, je politika vedno pometla pod preprogo in račun predložila nam davkoplačevalcem (umetna depreciacija tečaja tolarja, pozna sanacija bančnega sistema, podaljšanje proračunskega leta samo na prihodkovni strani,…). Glede na svojo vlogo po uvedbi evra, bi se strinjal z ekonomistom Mrkaićem, da gre pri Banki Slovenije za popolnoma redundantno tvorbo.

Kar na enkrat pa se je usul sumljiv napad na banko Slovenije in to v izvedbi pretežno slovenske levice (politične stranke in dominantni mediji). Takoj sem pomislil, želijo ustaviti privatizacijo, želijo postrižene podrejence naprtiti davkoplačevalcem?

Mislim, da je Igor Masten 24. 2. 2015 zadevo zelo nazorno razložil v članku Skrivnametodologija famoznega pregleda slovenskih bank na Siol.net, še bolj nazorno in neposredno pa v malo drugačni angleški verziji The comprehensive assessment ofbanks and financial vultures.

Predvsem pa Masten zanika nekatere splošno znane krilatice, ki krožijo po slovenskih medijih, npr. da metodologija preverjanja slabih posojil ni znana in transparentna, dejansko pa se že ves čas nahaja tukaj.

Krivci so zunaj Slovenije, gre za diktat Bruslja

Kar ne enkrat so za slabo stanje slovenskih bank in vse nepravilnosti krivi zunanji sovražniki.

IM: »Irrespective of this, a stringent and sub-optimal methodology is uniform for the whole euro area. In other words. If an asset does not generate a cash flow, its value is zero, both in Slovenia and in Germany. If for a particular real estate there are no comparable market transactions, its value is zero, both in Slovenia and in Germany.

 … In short, the impact of non-performing loans on the AQR results of banks increases with the third power(!) of the share of such loans. Therefore, in order to understand the results of the AQR of banks and stress tests, it is thus necessary to invest a minimum effort in understanding the methodology. We then quickly see that the main driver of the result is the dynamics of non-performing loans. It was extremely adverse in our case. This is because in the period between 2009 and 2013 we have not acted to achieve financial restructuring of the economy. Those responsible for this are neither in Brussels nor in Frankfurt.”

Oziroma slovenska različica:

IM: »Vpliv slabih posojil na rezultate skrbnega pregleda bank skratka lahko narašča s kubom(!) deleža teh posojil. Če hočemo torej razumeti rezultate skrbnega pregleda bank in obremenitvenih testov, je tako nujno vložiti minimalen napor v razumevanje metodologije. Nato hitro vidimo, da je glavno gibalo rezultata dinamika slabih posojil. Ta je bila pri nas izrazito slaba. To pa zato, ker v obdobju med letoma 2009 in 2013 nismo ukrepali za finančno prestrukturiranje gospodarstva. Krivci za to pa niso ne v Bruslju ne v Frankfurtu.«

Prirejena velikost bančne kapitalske luknje?

IM: »Večkrat ponovljena teza predstavnikov razlaščenih imetnikov podrejenih obveznic bank je, da se je izračun bančne kapitalske luknje toliko časa prirejal, da se je je naračunalo ravno dovolj za izbris podrejenih obveznic. Torej s ciljem razlastiti nekoga – ki ga to dela žrtev! – se je prikazala večja luknja, kot bi se sicer.

Če primerjamo z rezultati leta 2014 (velik vpliv stresa ob razmeroma blagem stresnem scenariju), bi kak prismuknjenec lahko še trdil, da je bil vpliv obremenitvenega testa na primanjkljaj kapitala v letu 2013 celo nekoliko podcenjen.«

Rezultati celovitega pregleda NLB, NKBM, SID (in Unicredita) v letu 2014 kažejo, da naše banke niso čezmerno kapitalizirane. To pomeni, da ni nikakršne možnosti, da bi si država kot lastnik izplačala morebitni presežek kapitala.

Zavajanje zato je, da morebitni sodni uspeh imetnikov podrejenih obveznic ne bo neposredno bremenil slovenskih davkoplačevalcev v višini več kot pol milijarde evrov. Odločba sodišča v njihovo korist bi pomenila, da bo bankam manjkalo pol milijarde kapitala. Država kot lastnik oziroma davkoplačevalci bomo morali zagotoviti dokapitalizacijo v enaki vrednosti. 

Je striženje imetnikov podrejenih obveznic nezaslišano?

Iz predloga EK za direktivo reševanja bank (28. 6. 2013) je jasno, da je treba v evroobmočju pretrgati povezavo med reševanjem bank in davkoplačevalci. To pomeni, da breme reševanja bank nosijo najprej lastniki, nato imetniki obveznic (podrejene so na vrsti prve) in na koncu veliki deponenti (nad 100 tisoč evrov). Državna pomoč je prepovedana in se lahko uporabi le v izjemnih razmerah. Ta določila bodo začela polno veljati z letom 2018, v vmesnem obdobju pa morajo države spoštovati načela direktive.

Izbris obveznic je torej običajno orodje reševanja bank, ki davkoplačevalce ščiti pred bremenom.

Jože Mencinger 2011: slovenskih bank ni potrebno sanirati, so dovolj trdne

IM: »Od leta 2009 do 2013 smo imeli čas, da rešimo vprašanje svojih bank sami. Tega nismo bili sposobni in nismo hoteli narediti. V postopku odprave presežnih makroekonomskih neravnovesij je zato pobudo prevzela Evropska komisija. Vsaka država, ki se spravi na rob bankrota, kot se je Slovenija, izgubi možnost samostojnega odločanja. Kaj šele enakopravnega pogajanja.«

Ali smo davkoplačevalci v banke vplačali preveč?

Absolutno. Davkoplačevalci smo prispevali vsak evro preveč. Vzrok pa je v tem, da slovenska vlada in Banka Slovenije nista ukrepali že bistveno prej in sicer leta 2009, ko smo to javno predlagali s kolegoma ... Ni skrivnost moja ocena, da je strošek sanacije bank zaradi tega dvakrat večji, kot je danes.

Če bi ukrepali pravočasno, izbrisa podrejenih obveznic ne bi bilo. Smo pa zaradi njega plačali manj, kot bi sicer. Vsi se ob tem sprašujejo, ali nas je Evropska komisija s tem kaznovala, ko pa bi se lahko ravno tako vprašali, ali nam ni mogoče naredila usluge. Paradoksalno je, da davkoplačevalci tvegamo dodaten strošek poplačila podrejenih obveznic. Odločitev sodišč bo pri tem treba spoštovati, o tem dvoma ni, četudi se bo s tem okoristilo nekaj mrhovinarjev. Treba pa se je zavedati, da bo to nepravično do davkoplačevalcev.

 V obdobju med letoma 2009 in 2013 nismo ukrepali za finančno prestrukturiranje gospodarstva in pravočasno sanacijo bank. Krivci za to pa niso ne v Bruslju ne v Frankfurtu...

Primož Kozmus vs. Tadej Kotnik

Dejansko so bili vlagatelji seznanjeni s tveganji, čeprav naj bi pri obveznicah šlo za varno naložbo. Banka Slovenije je naredila samo eno postopkovno napako.

Ne smemo pozabiti tudi na dejstvo, da smo v obravnavanem primeru imeli dva tipa obvezniških vlagateljev, težava je pri drugi špekulativni skupini, ki so kupovali podrejene papirje bank tudi, ko se je že vedlo, da so banke (NLB, NKMB, Banka Celje,..) brez dokapitalizacije zrele za v likvidacijo oz. bankrot. In tovrstni vlagatelji si samo želijo bankrota. Tukaj naj dodam še Mastenov citat, ki ni zapisan v tako slikoviti obliki v slovenski različici:

»The first ones are fighting in the court against the loss of assets, the second ones would earn extreme profits in the court …

It is essential to know the nature of the financial vultures. Just as a natural vulture needs carcasses to feed (vultures can as a rule not catch their food), a financial vulture needs a bankruptcy. In the present case, Tadej Kotnik and his likes urgently needed subordinated bonds to be cancelled.«