NASLEDNIKI CHAVEZA V VENEZUELI IZGUBILI VOLITVE, ZL VZTRAJA, DA JE TUDI ZA VOLILNI PORAZ SOCIALISTOV KRIVO PREVEČ KAPITALIZMA

Visok poraz avtokratičnih socialistov

Po poročanju BBC (Venezuela election: Maduro's Socialists trounced) se je zgodilo neverjetno. V Venezueli so nasledniki Chaveza močno izgubili volitve (99 od 167 mest v parlamentu), katerih se je udeležilo visokih 74.3 % volilnih upravičencev.

Razlog tiči najverjetneje v preganjanju in zapiranju oporočnikov režima in navkljub bogatim zalogam surovin (nafta) pešajočem gospodarstvu Venezuele in s tem povezano revščino in vedno večjim pomankanjem osnovnih dobrin:

-        Več kot 100 % inflacija v letu 2015,

-        10 % padec BDP v letu 2015,

-        Pričakovan 6 % padec v letu 2016,

-        Pričakovana 18,1 % brezposelnost v letu 2016.

Vir: MDS, Svetovna banka.

Naj omenim še, da imajo socialisti skoraj popoln medijski monopol v Venezueli.

Reakcije slovenske parlamentarne stranke ZL

Letos maja sem že pisal na blogu o odnosu do bratske Venezuele poslanca nacionalsocialistične Združene levice Mihe Kordiša tukaj: Venezuela: »imajo nekaj težav, pa ne zato, ker so v socializmu, ampak ker so ševedno v kapitalizmu.« Naslov pove vse.

Chavist Miha Kordiš, otrok slovenskega visokošolskega sistema

Po poročanju Financ (Poslanec ZL Miha Kordiš vztraja: Venezuela ima preveč kapitalizma in premalo socializma) poslanec ZL Miha Kordiš kar vztraja: Venezuela ima preveč kapitalizma in premalo socializma. Dobesedno za poraz Madura krivi njegovo neodločno "poglabljanje revolucije".

Kordiš: »Lahko vidimo, kako gospodarske težave Venezuele izhajajo neposredno iz tega, da ima preveč kapitalizma in premalo socializma … se Maduro s tovrstnim delovanjem ni soočil odločno, da ni poglabljal revolucije - kot je to počel njegov predhodnik - ampak je predvsem poskušal ohranjati stabilnost.«

LJUBLJANA VZPOSTAVLJA NASTANITVENE CENTRE ZA MIGRANTE

Glasilo Ljubljana

V glasilu Ljubljana (letnik XX, številka 6. november 2015, stran 7), ki smo ga priseljeni plačevati našemu županu Zoranu Jankoviću občani slovenske prestolnice, lahko pod peresom neznanega avtorja zasledimo zapis z naslovom Mag. Robert Kus: »Bodimo strpni in pomagajmo po svojih močeh«. Iz članka ni čisto jasno kdo postavlja vprašanja in kdo nanje odgovarja, članek je namreč napisan v obliki intervjuja.

»Ljubljana slovi kot odprto mesto na vseh področjih. Tako je tudi v odnosu do migrantov/beguncev.«

Ne vem, če ste vedeli … v »intervjuju« piše: »Mestna uprava je na prošnjo MNZ 17. 9. 2015 začela z vzpostavitvijo treh nastanitvenih centrov (NC) in je že dva dni pozneje, 19. septembra 2015, vzpostavila njihovo operativnost. Doslej v njih še ni bilo nastanjenih oseb, vendar mag. Robert Kus zagotavlja, da je MOL pripravljena na njihov morebitni sprejem.«

»Mestna uprava je ministrstvu predlagala tri objekte, ki jih je  ministrstvo potrdilo: • Samski dom Snage, Poljanska cesta 66, ki lahko sprejme 83 ljudi, • večnamenska dvorana Kodeljevo  ima prostor za 150 oseb in • nekdanja šola Polje za 160 ljudi.«

Na vprašanje, če obstajajo kakšne projekcije, koliko beguncev bi utegnilo eventualno ostati v Ljubljani, sledi odgovor, da jih ni ter da trenutno želijo vsi migranti/begunci zapustiti Slovenijo. Tudi po mojih podatkih je letos za azil v RS zaprosilo manj kot 100 oseb.

Medijska blokada, histerična humanitarnost in nestrpni bloger

Glede na to, da gre za zelo pomembna vprašanj etične in etnične narave, me izredno moti izrazita medijska blokada, ki jo izvaja slovenska levo usmerjena politika (na tem področju naj izjemoma pohvalim slovensko desnico) in orkester režimskim medijev.

Moti me, da se begunce in migrante daje v isti koš. Glede na dejstvo, da je letos za azil v RS zaprosilo manj kot 100 oseb ter da si vsi vsiljivci želijo v Nemčijo in Švedsko, je to dovolj velik dokaz, da ne gre za begunce temveč ekonomske migrante. Popolnoma se strinjam s tem, da je potrebno beguncem pomagati, tako kot je RS pomagala žrtvam balkanske vojne. Takrat je bila celo tretjina moje družbe sestavljena iz beguncev iz BiH, torej nisem nestrpen do tujcev. Daleč od tega. Naj pa omenim še, da sem bil v devetdesetih letih večkrat tedensko deležen nasilja drugih in tretjih generacij priseljencev in si nikakor ne želim reprize česa podobnega. Rad bi se svobodno gibal v svojem mestu, ki ga zadnja leta čedalje težje štejem za svojega.

Moti me histerično pozerska človekoljubnost, ki jo izkazujejo levičarski politiki, aktivisti, novinarji in ostali družbenopolitični delavci. Prepričan sem, da si s neposredno s parolami migrants welcome levica kupuje volilne glasove migrantov, pri čemer se ne zavedajo ekonomskih, še manj pa socialnih in kulturnih posledic tega početja. Gre namreč za nepregledno množico popolnoma neprilagodljivih oseb iz popolnoma drugačne kulture slovenski in zahodnoevropski kulturi, gre za osebe iz avtoritarnih predindustrijskih družb, ki ne poznajo pojmov kot sta demokracija in človekove pravice. In ravno pod parolo človekovih pravic nam levičarji vsiljujejo pretežno nasilno drhal, med katerimi je veliko število muslimanov, za katere je glede na njihovo veroizpoved ženska inferiorno bitje. To je zapisano v njihovem svetem pismu. In ravno pravice žensk so po drugi strani glavna tema levice.

 

November 2015: Muslimanski vsiljivci na makedonski meji s parolo »Open or die«

EU v informacijski dobi ne potrebuje uvoza delovne sile, saj čedalje več funkcij prevzemajo računalniki, še najmanj pa delovne sile, kjer prevladujejo slabo izobraženi, pogosto nepismeni moški iz totalitarnih socialističnih/muslimanskih predindustrijskih diktatur.

Boste rekli, pa kej se razburja tale nestrpni bloger, saj si ne želijo ostati pri nas. Odgovorim vam, da prvič: bil sem letos junija 15 dni na počitnicah v različnih koncih Nemčije in sem videl zadevo od bliže. In drugič ravno v tem je hec, če bodo EU države kot je Nemčije izsilile kvotni sistem, bomo v RS/prestolnico dobili najmanj kvalificirane in prilagodljive migrante (grdo rečeno: tiste, ki ne bodo padli skozi nemško sito), ki seveda svojega razočaranja ne bodo skrivali. Končalo se bo z nasiljem, a levica bo krivdo zvračala na nas, ki opozarjamo na ogroženost socialnega miru v Evropi, češ da smo nestrpni. Dejansko pa zgolj opozarjamo, da bomo na koncu v tej zgodbi vsi nezadovoljni, tako vsiljivci kot Evropejci.

V vsakem primeru, se bo razočaranost vsiljivcev ob spoznanju, da Nemčija ni Eldorado socialnih privilegijev manifestirala v nasilne izgrede.

Obtožite me ksenofobije, a v resnici ne želim nikomur nič slabega. Ne vsiljivcem, ne katerikoli drugi osebi na tem svetu.

Za konec še referendumska propaganda

Poleg vsiljevanja neprilagodljivih tujcev iz popolnoma drugačne kulture, na zadnji strani glasila ne moremo mimo politično-ideološke propagande za prihajajoči referendum, kjer seveda navijajo za možnost ZA. Sam se tega popolnoma ideološkega referenduma seveda ne bom udeležil, se mi pa ne zdi preveč okusno, da z javnim denarjem financirajo politično propagando na način, da favorizirajo eno stran, namesto, da bi napisali argumente za in proti, če se že vpletajo v referendumsko dogajanje. 

SVIZ PROTI PRENAŠANJU ŠOLSKIH KUHINJ IN OSTALEGA K ZASEBNIKOM

Svizove novice

V Svizovih novicah 11/2015 (novice Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije pod taktirko Branimirja Štruklja) sem prebral spodnje sporočilo:

S šolskega ministrstva smo v SVIZ 9. 11. 2015 prejeli odgovor na naš dopis v zvezi s prenosom vrtčevskih in šolskih kuhinj na zasebne izvajalce, ki smo ga naslovili na šolsko ministrico. V pismu smo poudarili, da SVIZ prenašanju prehrane v vrtcih in šolah – prav tako pa prenašanju čiščenja, tehničnih služb in izvajanja računovodskih storitev – na zasebne izvajalce odločno nasprotuje, ter ministrico seznanili, da je SVIZ v posebnem dopisu že pozval tudi svoje članice in člane, da se pri oblikovanju mnenja zaposlenih, ki je obvezno pred prenosom, izrečejo proti sklenitvi pogodbe z zasebnim izvajalcem. Šolsko ministrico smo pozvali, naj se opredeli do smiselnosti, upravičenosti in drugih vidikov prenosa šolskih kuhinj na zasebnike, hkrati pa smo jo zaprosili za nedvoumen odgovor o tem, kdo v primeru, ko je kuhinja oddana zasebniku, nosi odgovornost za kakovost pripravljene hrane ali ob morebitnih zapletih. V dopisu smo dr. Majo Makovec Brenčič seznanili tudi z opozorili našega članstva, da v nekaterih občinah župani »pritiskajo« na ravnatelje in ravnateljice, naj sklenejo pogodbe o prenosu izvajanja šolske prehrane s konkretnimi zasebniki, ter želeli, da se jasno opredeli tudi do tega vidika prenosa vrtčevskih in šolskih kuhinj. V SVIZ si namreč že leta prizadevamo, da bi delovna mesta v vrtčevskih in šolskih kuhinjah, računovodstvih in hišniških opravilih ostala v javnem sektorju, saj se, kot so pokazale izkušnje s čistilnimi servisi pred leti, kakovost opravljenega dela po prehodu k zasebniku ne izboljša, so pa zaposleni bolj izkoriščani.

Prenašanje kuhinj k zasebnikom

Sviz torej nasprotuje prenašanju prehrane v vrtcih in šolah, čiščenja, tehničnih služb in izvajanja računovodskih storitev – na zasebne izvajalce. V SVIZ si prizadevajo, da bi delovna mesta v vrtčevskih in šolskih kuhinjah, računovodstvih in hišniških opravilih ostala v javnem sektorju, saj se, kot so zapisali, pokazale izkušnje s čistilnimi servisi pred leti, kakovost opravljenega dela po prehodu k zasebniku ne izboljša, so pa zaposleni bolj izkoriščani. Od kod črpajo te argumente proti prenosu na zasebnike niso navedli, npr. katera študija oz. zbirka podatkov je to pokazala.

Šolsko ministrico so torej pozvali, naj se opredeli do smiselnosti, upravičenosti in drugih vidikov prenosa šolskih kuhinj na zasebnike, hkrati pa so jo zaprosili za nedvoumen odgovor o tem, kdo v primeru, ko je kuhinja oddana zasebniku, nosi odgovornost za kakovost pripravljene hrane ali ob morebitnih zapletih. Niso pa se sami opredelili do smiselnosti, upravičenosti in drugih vidikov pripravljanja hrane namenjene šolarjem v javnih zavodih (šolah, vrtcih) ter kdo nosi odgovornost za kakovost pripravljene hrane in morebitne zaplete.

Sam sicer pritrjujem SVIZ glede županov, ki »pritiskajo« na ravnatelje in ravnateljice, naj sklenejo pogodbe o prenosu izvajanja šolske prehrane s konkretnimi zasebniki. Če gre za konkretne zasebne izvajalce, je očitno, da je možnost klientelistične in netržne izbire ponudnika zelo možna.

Predlog: zakaj se ne bi storitev izbiralo na javnem razpisu?

Zakaj se ne bi storitev izbiralo na širokem javnem razpisu, kjer bi lahko s kakovostjo, ceno, izkušnjami, referencami konkurirali tako javni kot zasebni ponudniki, domači in tuji? Obstaja kakšna študija, ki dokazuje, da konkurenca ne izboljša kakovosti storitev in zniža cen (razen seveda tistih narejenih na Mencingerjevem EIPF)?

 

Za koga se zavzema Sviz? Za šolarje in njihove starše ali za svojo ozko klientelo? Na sliki Svizovec Branimir Štrukelj.

Ali sindikat nosi odgovornost za karkoli?

Za konec pa še to. Sindikat se sprašuje kdo nosi odgovornost za kakovost ponudbe v javnih izobraževalnih zavodih itd., kar je dokaj pogumno.

Glede na to, da imajo sindikati v RS odločilno vlogo na družbeni razvoj in družbene spremembe, verjetno so ena najmočnejših interesnih skupin, kar pomeni, da so nad slovensko politiko (živimo v diktaturi sindikatov), se lahko vprašamo: ali slovenski sindikati (SVIZ, ZSSS in ostali) nosijo odgovornost za katerokoli od svojih dejanj? Nosijo odgovornost zaradi nasprotovanju privatizaciji in posledicam teh dejanj v nižji produktivnosti slovenskega gospodarstva, nižji dodani vrednosti slovenskega gospodarstva, manj delovnim mestom in z vsem skupaj tudi nižjim davčnim prihodkom v slovenski proračun? Ali slovenski sindikati nosijo odgovornost za blokado vseh strukturnih reform? Ali slovenski sindikati nosijo odgovornost za izgubo delovnih mest po izseljenem zvišanju minimalne plače za 22 % pred 5 leti (seveda ne gre za to, da delavcem ne privoščim višje plače)? Vprašanja so seveda zgolj retorična…

MITJA GASPARI: VEČ DILEM KOT REŠITEV ALI VEČ BENCINA NA OGENJ ALI VEČ SOLI NA RANE?

Tabloid Delo

V finančni prilogi tabloida Dela – Svet kapitala ima očitno redno kolumno tudi Mitja Gaspari. Gre za klasičnega Mencingerjanca, ki so mu vrata v režimske medije na široko odprta. Tudi v osmi številki je izšla na strani 17 njegova kolumna z naslovom Več dilem kot rešitev. Ker je v kolumni toliko dilem oz. bolje rečeno zmešnjave, sem najprej mislil, da je Dr. Gaspari presedlal iz področja financ v kulinariko in naredil recept za slovensko mineštro, v katero investiraš iz zmečeš vse možne surovine in resurse, še vedno pa ostaneš lačen oz. dobiš krče zaradi neprebavljive vsebine jedi.

Stari Gaspari

Gasparija, nekdanjega guvernerja BS in ministra za gospodarstvo in njegovih akrobacij s takratno valuto (umetna depreciacija tečaja) in manipuliranje s statističnimi podatki (vhodnih 12 in izhodnih 13 mesecev) ne bi na dolgo in široko razlagal. Če je kdo pozabil na to, pa bomo nadaljevali v komentarjih.

 

Mitja Gaspari: alternativa zadolževanju in proračunskim deficitom je zadolževanje.

  

Gaspari ne menja dlake, vračamo se v preteklost

Gaspari (Svet kapitala, 17):

»Odgovor mednarodnih finančnih organizacij (IMF in SR) na opisane dileme se je v zadnjih letih nekoliko spremenil, saj državam v razvoju ob klasičnih politikah strukturnih reform zdaj priporočajo tudi začasne ukrepe nadzora kapitalskih tokov in takšno fiskalno politiko, ki bo upoštevala ne samo fiskalno stabilnost, ampak tudi stabilno gospodarsko rast in socialno vključenost. Za razvite države pa vidijo nujnost zmanjšanja slabih bančnih kreditov in večje investicijske porabe za povečanje potencialnega proizvoda. Vendar klasični nabor ukrepov očitno ni več dovolj, ko je treba simultano reševati tako anemično gospodarsko rast in velike javne dolgove v razvitih gospodarstvih tet pomanjkanje izvoznega povpraševanja in nenaden odtok zasebnega kapitala v razvijajočih gospodarstvih.

Alternativni predlogi za reševanje teh težav, v nasprotju s prevladujočim konceptom predvsem v Evropi; poudarjajo pomen oživljanja agregatnega povpraševanja v razvitih gospodarstvih z ekspanzivno fiskalno politiko. V situaciji nizkih obrestnih mer in omejitev za ekspanzivnejšo denarno politiko je edini dejavnik pospešitve gospodarske rasti fiskalni deficit za infrastrukturne investicije, saj so stroški financiranja zgodovinsko nizki. V dilemi, ali bi to povzročilo nenadzorovano rast dolga v BEB je odgovor, da bo rast BDP zaradi novih investicij prehitela rast dolga zaradi njihovega deficitnega financiranja (ob opisano nizkih stroških financiranja). V državi z lastno valuto bi centralna banka lahko namesto monetizacije fiskalnega primanjkljaja z odkupom državnih vrednostnih papirjev neposredno financirala projekte razvojnih bank z odkupom njihovih obveznic (namenjenih razvojnim projektom države). Vprašanje kredibilnosti take politike centralne banke bi bilo vezano na zavezo države, da bo kompenzirala stroške zmanjšanja emisije takrat, ko bi se agregatno povpraševanje in gospodarska rast spet povečala.«

Alternativni predlogi? Vrnimo se v leto 2009, ko smo začeli enormno povečevati javni dolg, takrat je Mencingerjanec Franci Križanič (minister za finance iz kvote SD v letih 2009-11) zagovarjal ekspanzivno fiskalno politiko. Zgodilo se je, da smo leto 2009 končali s 5,9 % proračunskim deficitom, leta 2010 s 5,6 % proračunskim deficitom in leta 2011 s 6,6 % proračunskim deficitom. Uspelo mu je zvišati javni dolg iz manj kot 22 % BDP na 46,5 % GDB (2011), za podvojitev javnega dolga mu iskreno čestitam. Seveda so Mencingerjanci tudi takrat na veliko govorili o multiplikatorjih, kar se je dogajalo če v letih pred krizo z gradbeništvom (vlagali smo v zidove namesto v inovativne (izvozno usmerjene) projekte. Edini multiplikator ekspanzivne fiskalne politike je bil poleg dolgov, podvojitev brezposelnosti.

November 2015: slovenska vlada izganja slovenske podjetnike

Morda je bil Gaspari neobveščen o tem kakšne ukrepe sprejema vlada. O tem sem pisal tukaj: Stari dobri Mramorzopet izganja kapital in delovna mesta iz Slovenije.

Predvsem pa gre za:

·       znižanje olajšave za investicije s 40 na 20 odstotkov investiranega zneska,

·       znižanje olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj s 100 odstotkov na 50,

·       ukinitev olajšave za zaposlovanje.

Pr tem najbolj uspešni slovenski podjetniki kot so Igor Akrapovič, Marjan Batagelj, Tanja Skaza in drugi združeni v Slovenskem podjetniškem klubu opozarjajo, da ne morejo več v nedogled plačevati vladnega kupovanja glasov. Menijo, da je celotno slovensko gospodarstvo vse bolj na psu, zaradi vladnih ukrepov proti gospodarstvu so zelo zaskrbljeni. O tem lahko preberete celo na 24ur.com: Davčnareforma razburja: Mislili smo, da so nam prisluhnili, zdaj se počutimo izigrane

Na naslednji strani tabloida lahko izpod peresa Barbare Pavlin preberemo še »aforizem«: »Investitorji vidijo Slovenijo kot državo v ekstremnem vzponu, ki ima zelo velik potencial. To nam kaže tudi to, da vsi pomembnejši pospeševalniki sveta iščejo zagonska podjetja v tej regiji«.

Sem jaz nor ali je Slovenija čudna?

ANKETA TABLOIDA DELO O POSLEDICAH PARIŠKEGA NAPADA

Anketa

Danes nas je zopet razveselila anketa v tabloidu Delo. Izbor in formulacije v anketi tistim, ki nismo socialisti, dajejo vedeti, da za nas v tej družbi ni prostora. Katero možnost bi vi izbrali? Jaz ne morem nobene.

Kako se v vaših ušesih slišijo možnosti kot so:

·        Bojim se, da se bodo napadi ponovili v RS, saj postavljamo fizične prepreke na meji, poleg tega po novem poskušamo delati selekcijo na meji, oboje pa bi šlo islamistom, ki jih ni malo v RS, lahko v nos.

·        Bojim se posledic zaprtih mej in počasnejšega pretoka blaga, ljudi in storitev na posel, delovna mesta in našo blaginjo.

Ostale možnosti lahko dodatne sami…

Kot vidite že po nazivu anket režimskega Dela »revolt«, Delo počasi prevzemajo učenci Marcela Štefančiča Jr. in Rastka Močnika (Boštjan Videmšek zaseda naslovnice Dela in Delove Sobotne priloge), torej ulični uporniki, ki so se kalili na ljubljanski Filozofski fakulteti, FSD in FDV in ne delajo nič ali »se financirajo« iz proračuna, zelo radi pa dobrohotno delijo tuj (proračunski) denar.

Neorasisti

Vsi, ki menimo, da je nemogoče integrirati v države EU tako velike količine migrantov, ki prihajajo iz popolnoma drugačne kulture, smo nestrpni, neorasistični, neoksenofobni in ne razumemo pojma človekovih pravic.

PARIS: ISIS CLAIMING RESPONSIBILITY - 129 DEATHS, 352 INJURED – SLOVENIA: MIGRANTS WELCOME!

Pariz, 14. 11. 2015

Paris ist am Freitagabend von einer Terrorserie erschüttert worden. 129 Menschen kamen dabei ums Leben; außerdem gab es 352 Verletzte (Der Spiegel) 

Begunci dobrodošli! (Delo, Mladina)

Andrej Kurnik & Co.

Begunci dobrodošli!

Brez komentarja…

STARI DOBRI MRAMOR ZOPET IZGANJA KAPITAL IN DELOVNA MESTA IZ SLOVENIJE

Dušan Mramor – prvi mandat 2002-2004

Ne bomo pozabili novih obdavčitev bonitet v obliki službenih mobitelov in parkirišč ter prevladujočih kapitalskih deležev. Nič hvale vrednega. Kapital je na veliko bežal iz Slovenije. Poglejmo še malo v drobovje zgodovine.

Bil je torej finančni minister v letih 2002-2004, ko se je odvila ključna faza tovarišijske oz. pollegalne tajkunske koncentracije kapitala v »olastninjenih« slovenskih podjetjih. Ne pozabimo, da je bil predsednik sveta Agencije za trg vrednostnih papirjev (1994-1999), v ključnem obdobju naše privatizacije oziroma boljše rečeno lastninjenja. Torej Mramor je imel dve res pomembni funkciji celoten mandat in vse možnosti, da prepreči razpad slovenskih javnih financ.

Kaj je Mramor naredil, ko so se privatizacijski skladi, pidi, začeli na željo Mencingerjancev izrojevati? Je zaščitil male delničarje? Odgovor je jasen – ništa, upravljavske družbe so pojedle vse, dobili smo pidovske barone. Nelegalno navzkrižno parkiranje lastniških deležev po RS in davčnih oazah in koncentracije je glede na to, da je bil tiho, podpiral.

Denar je šel namesto v razvojne investicije v lastniške konsolidacije podjetij (prevzeme) in v beton oziroma če olepšam v nepremičninski trg in ostale gradbeniške »multiplikatorje«, prosto po Mencingerjancu Jožetu P. Damjanu. O razvojnih investicijah nadaljujem v drugem poglavju. Mramor je vedel kaj se dogaja, a je molčal.

Divja privatizacija? Skoraj 60 % podjetij je bilo v tistem času prevzetih »pod mizo«, kljub obstoječi zakonodaji. Mramor, Mramor, kje si, a slišiš? … Tišina…

To se je dogajalo pred prevzemom oblasti socialista Janeza Janše leta 2004.

 

Kar se Dušan nauči, Dušan zna...

Dušan Mramor – drugi mandat 2014- (repriza prvega mandata)

Ministrstvo za finance je na svoji spletni strani v okviru davčne reforme objavilo več novih predlogov zakonov, in sicer:

Predlog Zakona o posebni davčni obravnavi nagrajevanja uspešnosti delavcev, Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in Predlog Pravilnika o spremembah in dopolnitvi Pravilnika o izvajanju Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb.

Ministrstvo za finance torej predlaga manj davčnih razbremenitev v Zakonu o dohodnini in davku od dohodkov pravnih oseb, tudi pri zelo uveljavljenih olajšavah, ker išče nadomestilo za izpad proračunskih prihodkov zaradi ugodne obdavčitve nagrade za uspešnost zaposlenih, ki jo načrtuje z novim zakonom. Ta predvideva največ 5000 evrov letnega dodatka za uspešnost brez plačila socialnih dajatev in s polovično dohodnino. Razlog tiči po moje drugje, torej ne v iskanju nadomestila za izpad proračunskih prihodkov zaradi ugodne obdavčitve nagrade za uspešnost zaposlenih, temveč v dogovoru s sindikati pred nekaj dnevi o povišanju mase plače v javnem sektorju

Gre za naslednje spremembe:

DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB

·       znižanje olajšave za investicije s 40 na 20 odstotkov investiranega zneska

·       znižanje olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj s 100 odstotkov na 50

·       ukinitev olajšave za zaposlovanje

·       ukinitev olajšave za donacije političnim strankam.

DOHODNINA

·        četrti davčni razred ostane na lestvici

·        znižanje olajšave za investiranje s 40 na 20 odstotkov investiranega zneska

za vse upravičence

·        znižanje olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj s 100 odstotkov na 50

·        ukinitev olajšave za zaposlovanje

·        ukinitev olajšave za donacije političnim strankam

·        uporaba enotne 25 % stopnje davka na kapitalske dobičke brez znižanja

vsakih pet let lastništva do stopnje 0

·        obdavčitev tudi za nepremičnine, kupljene pred 1. 1. 2012.

NAGRAJEVANJA USPEŠNOSTI DELAVCEV

·        dodatek za uspešnost do največ 5000 evrov brez obračuna socialnih prispevkov,

v dohodninsko osnovo šteje polovica zneska

·        delodajalec mora v internem aktu vnaprej objaviti merila za nagrajevanje,

uspešnosti

·        delodajalec sme za nagrajevanje uspešnosti porabiti največ 20 odstotkov dobička pred obdavčitvijo.

Adijo kapital in delovna mesta v RS, pogrešali vas bomo... :-(

Nagrajevanje bolj učinkovitih delavcev po jasnih kriterijih pozdravljam, najslabša pot so trenutne slovenske uravnilovke. Glede umika znižanja olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj in investicije pa sem govoril z nekaj podjetniki in resno razmišljajo o selitvi sedeža, dela in proizvodnje v druge države, npr. v Srbijo ali Avstrijo. Ja, prav ste slišali, v Srbijo!

Torej je javni sektor, kjer sem tudi sam zaposlen, zoper pridobil, privatni sektor pa zopet nosi posledice »krize« oz. neodgovorne oz. bolje rečeno razuzdane fiskalne politike v RS.

Je Ministrstvo za finance naredilo kakšno študijo kakšne učinke so imeli olajšave, ki jih nameravajo odpraviti na ustvarjanje in ohranjanje delovnih mest in na gospodarsko rast, ki ustvarjanje in ohranjanje delovnih mest pogojuje? Kakor vem so zgolj gledali kolikšen je bil kratkoročni izpad proračunskih sredstev zaradi omenjenih ukrepov. V predlogih zakonov so učinke na gospodarstvo lahkotno ocenjevali z stavkom ali dvema.