En teden je minilo, ko je Mercator sporočil,
da bi prevzel Pivovarno Laško in stvar mi nikakor ne gre iz glave. S tem je
vrnil udarec, saj so Laščani želeli prodati svoj delež Mercatorja. Podobne
zgodbe se spomnimo izpred nekaj let (Petrol vs. Istrabenz).
Kje in kako naj bi Mercator zbral denar
za nakup Laškega, saj naj bi imel po neuradnih podatkih že za več kot milijardo
€ dolgov? Laško pa bi predstavljalo še dodatnih 900.000 € bremenitev za
Mercator (kupnina + dolgovi v višini cca. 400.000 €)? Torej bi iz izgubarsko-zadolženega
podjetja naredili tempirano bombo. Lahko bi spremenili novorek »zadolžen kot Grki«
v še bolj aktualnega: »zadolžen kot Mercator«! Kakšen menedžer bi šel
prevzemati podjetje, ki ima dolgove toliko višje od svoje vrednosti?
Poleg tega je prevzemna ofenzivna namera
Mercatorja z vidika konkurenčnega prava nedopustna (vertikalna integracija med
trgovcem in celotno slovensko industrijo pijač ter mediji (Delo in vse kar sodi
zraven ter Večer). Račun oziroma visoko ceno bomo plačali kot vedno uporabniki
izdelkov in davkoplačevalci. Se nismo iz pivovarska vojne v letu 2001 nič
naučili? To je bil eden ključnih vidikov tajkunizacije Slovenije z monopolizacija
trga, ki se je začel v parlamentu pod taktirko LDS in Milana Kučana. Bo Matičič
tiho, bo zavaroval pravi nacionalni oz. javni interes?
In počasi prihajamo do bistva, do izvora
vsega zla – NLB, družinska srebrnina, zdaj že čisto brez patine, ki »mora«
ostati v državni lasti. In ravno NLB bo »reševal« Mercator, kdo pa drug,
spoštovani davkoplačevalci! NLB, ki ji naši Mencingerjanci ne pustijo prodati
Mercatorja. Ne trdim, da je Agrokorjeva ponudba dobra, vprašanje je »kakšnega
izvora« je Agrokorjev denar in ali ne bi dobili zgolj hrvaškega Kordeža, ki ga
je pred nekaj leti tako hvalila glava družine Repovž – Mija Repovž, mati
urednika najbolj manipulatorskega rumenega tiska Mladina. Seveda se je kot pri
ostalih basnih omenjene ekipe izkazalo dve leti po pisanju hvalnic Kordežu, da njegov
model menedžerskega prevzema, ki ga je že takrat jasno razgalil, ne pije vode.
Ne pozabimo na več kot 200.000.000,00 €
izgube NLB v letu 2010 in letošnje dokapitalizacije v višini 250.000.000,00 od
česar je država vplačala dobrih 243.000.000,00 €. Banki pa še vedno manjka 1,4
milijarde € in ne more normalno opravljati vseh svojih funkcij... Je upravljavcem
in nadzornikom jasno kakšen čudež se mora zgoditi, da NLB preide na ustrezno
raven količnika TIER 1?
Cena slovenskega lastništva Mercatorja,
Laškega in NLB je žal enostavno previsoka, predvsem pa to velja za NLB. Kaj ni
že vsem aktivnim davkoplačevalcem postalo jasno, da je nacionalni interes,
zgolj interes tranzicijske levice in sorodnih omrežij (tudi desnica se v letih
2004-08 ni ravno izkazala, da si iskreno želi prekiniti prakso LDSovske divje
privatizacije in uzurpacije t.i. »nacionalnih šampionov« in s tem zniževanja
vrednosti slovenskih podjetij ter kanaliziranja davkoplačevalskega denarja v
žepe izbrancev). Da je morda nacionalni interes samo v interesu raznih modrecev
iz EIPF (Mencinger, Križanič, Štiblar), sindikalistov in t.i. tajkunov (Zidar,
Kordež, Janković…)?
Posledice za slovensko ekonomijo in
blaginjo bodo hude, zagotovo ne samo zaradi padca ratinga Slovenije na
lestvicah nekaterih ocenjevalnih hiš in višjih pribitkov na obveznice.
Lista Gregorja Viranta je edina
napovedala v svojem predvolilnem programu, da bodo odsekali glavo zverini. »The
root of all evil« - NLB bi prodali, tudi 25 + 1 naj ne sprejemljiva formula. Se
bodo tega držali, bodo delali v tej smeri? Upam, da ja, sicer so grdo potegnili
svoje volivce.
Cena nacionalnega interesa je že
izdaj astronomska, kaj bo šele v prihodnosti? Odrežimo glavo zverini!
Ni komentarjev:
Objavite komentar