POMAGAJMO ZDRUŽENI LEVICI (ZL) IN FILANTROPU MATJAŽU HANŽKU, KI BI RAD V SLOVENIJO UVOZIL 200.000 MIGRANTOV

1.       Violeta Tomič (ZL) si želi od našega največjega trgovinskega partnerja Nemčije pridobiti vojne reparacije. Pomagajmo uničiti slovensko gospodarstvo, pomagajmo Violeti Tomič pridobiti vojne reparacije.

2.       Referendum o Zakonu o družinskih razmerjih, ki ga je posredno sprožila ZL, je kljub večinski slovenski medijski podpori padel, dve tretjini Slovencev je glasovalo proti LGBT posvojitvam (16. člen). Pomagajmo Mateju Tašnerju Vatovcu posvojiti otroka v gejevsko zvezo.

3.       Kljub večinski slovenski medijski podpori, je na glasovanjih v slovenskih levičarskih medijih večina Slovencev glasovala proti financiranju grške Syrize in proti nadaljnjemu odpuščanju grških dolgov ob nespremenjenemu grškemu razvojnemu modelu. Pomagajmo Luki mesecu (ZL) zlomiti neoliberalni konsenz (karkoli že pomeni neoliberalni). 

4.       Pomagajmo Mihi Kordišu (ZL), da bi se izselil v obljubljeno socialistično deželo Venezuelo. Na poti mu stoji velika ovira, saj je lani Madurov demokratični socializem prebivalstvo potisnil v še večjo bedo in se je ljudstvo odločilo za zamenjavo režima.

5.       Kljub večinski slovenski medijski podpori, je v levičarskih medijih ta teden že 97 % proti uvozu migrantov v Evropo. Pomagajmo Matjažu Hanžku, ki bi rad uvozil 10 %, torej 200.000 migrantov iz predindustrijskih plemenskih družb v Slovenijo, ki velja za informacijsko družbo. Velja po drugi strani tudi še naprej sistemsko podpirati izvoz mladih slovenskih možganov.

 

Slovenske novice, 30. 1. 2016

Siniša Gačić (Studio City Od 5:10 dalje): »Koliko beguncev lahko sprejme Slovenija?«

Matjaž Hanžek (ZL): »Če bi bili vsaj malo humani, 10 % prebivalstva ne bi bil nikakršen problem«.

DODATKI ZA STALNO PRIPRAVLJENOST NA SLOVENSKIH FAKULTETAH MALO DRUGAČE

Slovenija moja dežela

Zadnje čase se vsa javna debata v RS vrti okrog dodatkov za stalno pripravljenost na slovenskih fakultetah in glasbenih kvotah na radijskih postajah. Dodatki za stalno pripravljenost so seveda nesprejemljivi za tip poklica, ki je te dodatke prejemal, tukaj ni nobenega dvoma. Vendar Slovence ne motijo toliko koruptivni obvodi kot to, da nekdo prejema nekaj več kot drugi. Torej, če nekdo prejema višje plačilo, je to že greh. Torej edino pravilo v RS je uravnilovka, vsi enaki v revščini. Sam vidim bolj težavo v tem, da si te osebe visokih honorarjev pretežno ne zaslužijo, saj po mednarodnih standardih ne bi dobili na fakulteti niti službe asistenta, v docente ali še kaj več pa je na elitnih univerzah s takšnimi referencami nemogoče napredovati. Da ne govorim o tem, da se ugledni profesorji vmešavajo neposredno ali posredno še v politiko in še tam izkazujejo svoje neznanje in akademsko lenobo in neprofesionalnost. Seveda jih po skoku v politiko vedno čaka varno mesto na fakulteti.

Sam nimam nobenih težav, če je nekdo dobro plačan, če si to zasluži, v slovenski aferi s honorarji bi to pomenilo akademsko odličnost in uspešno pretakanje med akademsko sfero in trgom dela akademika in njegovih študentov. Meritokracije se v slovenskem akademskem svetu in trgu dela na splošno sploh ne sme niti omeniti.

Dr. Vladimir Miheljak

Glasbene kvote na radijih

Mislim, da sem glede te problematike podal odgovor že zgoraj, glasi se uzakonjena mediokriteta in negativna selekcija. Poleg tega … prisila? Vrtite pol slovenske glasbe… bomo kvote aplicirali še na druga področja? Bo pol slovenskih profesionalnih športnikov namesto svojih športov, ki niso tradicionalno slovenski, priseljeno plesati krajcarski ples, korošca in metliško kolo proti svoji volji? Sicer se bodo prisiljeni valjati po kavču, da ne bodo kršili zakonodaje... 

UKINITEV OBVEZNEGA PRIPRAVNIŠTVO NA PODROČJU SOCIALNEGA VARSTVA

O izsiljevanju zahtevah študentov Fakultete za socialno delo (FSD), a naj jim davkoplačevalci plačamo pripravništvo sem že pisal v članku: Protest študentske skupine za ureditev pripravništva v socialnem varstvu: »opravičujemose, saj smo vam pred tem posredovali napačno sporočilo, ki ni bilo slovnično ingramatično popravljeno.«

MDDSZ je 4. 1. 2016 na svoji spletni strani objavil Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu, ki predvideva ukinitev obveznega pripravništvo na področju socialnega varstva.

Na strani 13 je zapisano: »Pri delavcih, ki opravljajo socialnovarstvene storitve (strokovni delavci in strokovni sodelavci) se predlaga odprava obveznega pripravništva in uvedba bodisi neobveznega pripravništva bodisi uvajanja v delo z mentorjem na področju socialnega varstva.«

Torej se ministrici za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti z vrhunskimi znanstvenimi referencami, Dr. Anji Kopač Mrak občasno utrne iz čisto pragmatičnih razlogov tudi kakšen smiseln predlog. Razlogi so: konec debate s študenti FSD in FSD samo ter razmerja moči med FSD in Fakulteto za družbene vede, na kateri delovno mesto čaka tudi ministrico po prenehanju funkcije.

Nam pripada vaš denar!

Težava pa ni v ministrici  ali Ministrstvu  za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti temveč v Ministrstvu za šolstvo, ki ne uredi financiranja zadev na Fakulteti za socialno delo. Če bi Fakulteta za socialno delo proizvajala tiste kadre in toliko kadra kot jih trg dela potrebuje, bi bila debata o obveznem ali celo obveznem in hkrati plačanem pripravništvu nepotrebna.

DOKLER BO OBSTAJAL KAPITAL, BO OBSTAJALA TUDI POTREBA SINDIKATOV PO KAPITALU

Na levičarskem portalu MMC RTV SLO je bil danes objavljen intervju z morda najvplivnejšim človekom v RS, Dušanom Semolićem predsednikom Zveze svobodnih sindikatov z naslovom "Dokler bo obstajal kapital, bo obstajala tudi potreba po sindikatih" Krilatic o zlobnem kapitalu ne bom komentiral, enostavno ne morem več…

Morda najvplivnejši človek v državi, do sedaj je zaustavil vse strukturne reforme v RS.

Omenil bi samo tri citate iz intervjuja.

1.   Semolić: »Sindikati za to, da so propadle banke, panoge in velika gradbena podjetja, absolutno nismo odgovorni. Kaj pa imamo mi s tem, da so banke posojale denar za slabe investicije? Tudi gospodarske krize nismo zakrivili sindikati.«

Nisem levičar: Sindikati so v RS ves čas nasprotovali umiku slovenske politike in interesnih skupin iz bank in podjetij v državni lasti. Z drugimi besedami nasprotovali so in še nasprotujejo privatizaciji.

2.     Semolić: »Pomembno je tudi, da smo pred leti preprečili uvedbo enotne davčne stopnje, ki je ena izmed pomembnih nosilnih tem Friedmanovih neoliberalcev, s čimer smo preprečili, da bi prišlo do prerazporejanja bogastva v korist kapitala.«

Nisem levičar: Poglejte si na bazi EUROSTAT rast povprečne stopnje razvitosti glede na povprečje EU27 Slovaške po uvedbi EDS in padec ter stagnacijo RS. Zanimiva je tudi premerjava Ginijevega koeficienta obeh držav (Eurostat).

Ginijev koeficient Slovenije in Slovaške, zadnji podatek je za leto 2014, razlike praktično ni.

3.  Semolić: »Uspelo nam je ohraniti pokojninski sistem, ki temelji na   medgeneracijski   solidarnosti.«

Nisem levičar: Slovenji pokojninski sistem je Ponzijeva shema, odhodki države za pokojnine se višajo, pokojnine se nižajo glede na povprečne plače. Vir: ZPIZ, Letno poročilo, stran 25, 43/44). Vplačanih prispevkov letu 2013 (novejših podatkov ni dostopnih) je bilo 67 %, ostalo so transferji iz proračuna. 

DOBRI MIROSLAV ZAVRNIL ODSTOP NAJ FINANČNEGA MINISTRA LETA

Marca lani je minister Dušan Mramor o vprašanju honorarjev izjavil: »Moramo se zavedati, da smo zdaj v tržni ekonomiji. V tržni ekonomiji pač poskušamo razviti največjo mogočo kakovost in jo ponuditi trgu. Nismo več v komunizmu". Očitno navadni državljani in že skoraj 3 mesece stavkajoči policisti nismo več v komunizmu, za Miroslava in Dušana pa morda to ne velja. Dušan je v stalni pripravljenosti namreč.

 

Premier Mirsolav: "Slovenec sem, ne jamram iščem rešitve"

Včeraj se je premier Miroslav Cerar na novinarski konferenci pojavil s porogljivim stavkom na tablici poleg mikrofona »Slovenec sem, ne jamram iščem rešitve«. Glede ponujenega odstopa ministra Mramorja pa je povedal: »Ministru Mramorju sem izrazil kritiko za storjeno napako. Prav je, da se zaveda odgovornosti. A kot predsednik vlade sem dolžan ocenjevati ministra glede na dosedanje delo. In uspelo mu je doseči osrednji cilj te vlade - stabilizirati javne finance«.

1.      Glede na tablico, ima verjetno Miroslav identično PR službo kot Pahorjeva vlada pri reformah leta 2009, ko je pokojninsko reformo oglaševala Urška Čepin.

2.      O Mramorjevih preteklih zaslugah iz prejšnjih funkcij sem se razpisal že v članku Stari dobri Mramor zopet izganja kapital in delovna mesta iz Slovenije. Verjetno sta bila beg kapitala v tujino in mižanje pri divjem lastninjenju ustrezni referenci za ponovni prevzem ministrstva.

3.      Verjetno je Miroslav mislil, ko je omenil dosedanje delo, na delo Mramorja v njegovi vladi, zato poglejmo te dosežke in kako stabilne so slovenske javne finance. Kje je proračunski presežek? Je proračun vsaj izravnan? Lani smo imeli proračunski primanjkljaj skoraj 3 % BDP, vse pohvale Mramorju, da je pridelal minus. Javni dolg je čez 80 % in se viša, leta 2008 je bil pod 22 % BDP. BDP se povečuje, a še vedno ni na ravni predkriznega leta 2008. A verjetno se bo zvišal, ko bodo zaživele davčne blagajne in ko bo država z davkoplačevalskim denarjem rešila zapufane elektrodistributerje oz. njihove delničarje. Verjetno na stabilnost Mramorjevih javnih financ vpliva tudi 113.076 brezspolnih, leta 2008 jih je bilo približno 65.000 (ZZRSZ). Paziti je potrebno tudi, da se kakšno podjetje v državni lasti ne privatizira.

Lanskega novembra je s predlagano davčno reformo (opustitev olajšav na investicije itd.) Mramor skoraj še bolj stabiliziral javne finance, ko se je že pripravljal ponoven beg kapitala in selitev podjetij v tujino oz. stečaji. Glede na vse zapisano, menim, da je pravilno, da Mramor še naprej ostane na preži stalno pripravljen in še naprej tako uspešno opravlja funkcijo ministra za finance. Kajti Marmor ima formulo za uspeh, ne narediš nič, zgolj uvajaš novo birokratske ovire, nove davke, malo mižiš, ko prijatelji hodijo naokrog (to sodi v krog stalne pripravljenosti) in tako stabiliziraš javne finance, saj nismo več v komunizmu. 

VLOGA ŽENSKE V ISLAMU

Od Mirovnega inštituta sem prejel vabilo na javni forum: »Vloga ženske v islamu«, ki bo potekal: 18. januarja 2016 ob 17.00 h v prostorih Atrija ZRC SAZU (Novi trg 2, Ljubljana).

Takole piše v vabilu:

»Novembra lani je stranka SDS predlagala prepoved burke in nikaba v Sloveniji, silvestrski množični napadi na ženske v Nemčiji (in drugih evropskih državah) pa so še dodatno razburkali že tako razgreto javno razpravo. Napade je seveda treba jasno obsoditi, a brez javne razprave in le z represijo se stvari ne bodo uredile. Toda o čem je ta razprava? Ali se, ko govorimo o muslimanih in muslimankah, pogovarjamo o islamu kot kulturi, religiji, tradiciji, ali pa nas prevevajo le predsodki, ki izhajajo iz strahu pred Drugim? Ali se pogovarjamo o raznolikih položajih žensk in skušamo ukrepati na načine, ki so v skladu s pridobitvami progresivnih vrednot enakopravnosti spolov, ali pa le reproduciramo vsiljene stereotipe in predsodke o domnevnem neskladju med »različnimi kulturami«?

Omizje želi nasloviti pereča vprašanja o islamu, ki jih generira t. i. begunska kriza, ter premisliti, kako se v trenutni situaciji lahko odzovemo. Ob tem nas še posebej zanima, kakšna je vloga ženske v islamu danes. Ali in kako se razlikuje od vloge ženske na t. i. Zahodu oz. v krščanstvu? Ko naslavljamo predstavo o domnevno zatiranih zakritih muslimankah, moramo hkrati misliti tudi t. i. emancipirano žensko in se vprašati, ali je res osvobojena vsakršnih kulturnih, političnih in družbenih zapovedi njenega vedenja. Ali je v zakrivanju muslimank nujno razumeti podrejanje in ali lahko pri tem vlečemo vzporednice z imperativom lepote (suhost, zapeljivost, razgaljenost), ki se mu morajo (prostovoljno) podrejati t. i. zahodnjaške ženske? Kako razumemo reprezentacije manjšinskih skupin, še posebej žensk, predvsem pa orientalistične reprezentacije Drugega? Ali smo sposobni razločiti dejansko skrb za varnost in dobrobit žensk od zlorabe desetletnih prizadevanj progresivnih in feminističnih gibanj za namen širjenja nestrpnosti?

Vprašanja, ki jih želimo odpirati, so težka in zahtevajo poglobljeno razpravo.

Na omizju bodo sodelovale:

Ana Frank, raziskovalka religijskih diskurzov v kontekstu enakosti spolov in diskriminacije, avtorica knjige »Feminizem in islam. Turške ženske med Orientom in Zahodom«,

Faila Pašić Bišić, dolgoletna zagovornica deprivilegiranih, humanitarna delavka in aktivistka na področju medkulturnega dialoga, nominiranka za Delovo osebnost leta 2015,

Anja Zalta, sociologinja religije, etnologinja in kulturna antropologinja, raziskovalka na področju primerjalne religiologije, religije in človekovih pravic, religijskih manjšin, spola in religije.

Omizje bo moderirala Veronika Bajt, raziskovalka na Mirovnem inštitutu.«

 

Neskladja med kulturami so vsiljena.

Če povzamem:

·        Nujna je javna razprava. In lahko pričakujemo razburljivo javno razpravo štirih enako mislečih progresivnih feministk. Manjka samo še astrologinja Mojca Pajnik iz Mirovnega inštituta.

·      Muslimanska ženska pokrivala sodijo v slovensko/evropsko kulturno tradicijo, vse ostalo so predsodki.

·    Neskladja med kulturami so vsiljena. Torej se nam samo zdi, da imajo osebe, ki prihajajo iz bližnjega vzhoda in severne Afrike drugačen odnos do človekovih pravic, žensk, dela in privatne lastnine kot Evropejci.

·        Pri zakrivanju muslimank ne gre za podrejanje.

·   Zahodnjaške ženske se MORAJO PODREJATI imperativom lepote (suhost, zapeljivost, razgaljenost).

·        Obstaja prostovoljno podrejanje.

·   »Zloraba desetletnih prizadevanj progresivnih in feminističnih gibanj za namen širjenja nestrpnosti« je problem. S tem zadnjim navedkom v sestavku se globoko strinjam.