VLOGA ŽENSKE V ISLAMU

Od Mirovnega inštituta sem prejel vabilo na javni forum: »Vloga ženske v islamu«, ki bo potekal: 18. januarja 2016 ob 17.00 h v prostorih Atrija ZRC SAZU (Novi trg 2, Ljubljana).

Takole piše v vabilu:

»Novembra lani je stranka SDS predlagala prepoved burke in nikaba v Sloveniji, silvestrski množični napadi na ženske v Nemčiji (in drugih evropskih državah) pa so še dodatno razburkali že tako razgreto javno razpravo. Napade je seveda treba jasno obsoditi, a brez javne razprave in le z represijo se stvari ne bodo uredile. Toda o čem je ta razprava? Ali se, ko govorimo o muslimanih in muslimankah, pogovarjamo o islamu kot kulturi, religiji, tradiciji, ali pa nas prevevajo le predsodki, ki izhajajo iz strahu pred Drugim? Ali se pogovarjamo o raznolikih položajih žensk in skušamo ukrepati na načine, ki so v skladu s pridobitvami progresivnih vrednot enakopravnosti spolov, ali pa le reproduciramo vsiljene stereotipe in predsodke o domnevnem neskladju med »različnimi kulturami«?

Omizje želi nasloviti pereča vprašanja o islamu, ki jih generira t. i. begunska kriza, ter premisliti, kako se v trenutni situaciji lahko odzovemo. Ob tem nas še posebej zanima, kakšna je vloga ženske v islamu danes. Ali in kako se razlikuje od vloge ženske na t. i. Zahodu oz. v krščanstvu? Ko naslavljamo predstavo o domnevno zatiranih zakritih muslimankah, moramo hkrati misliti tudi t. i. emancipirano žensko in se vprašati, ali je res osvobojena vsakršnih kulturnih, političnih in družbenih zapovedi njenega vedenja. Ali je v zakrivanju muslimank nujno razumeti podrejanje in ali lahko pri tem vlečemo vzporednice z imperativom lepote (suhost, zapeljivost, razgaljenost), ki se mu morajo (prostovoljno) podrejati t. i. zahodnjaške ženske? Kako razumemo reprezentacije manjšinskih skupin, še posebej žensk, predvsem pa orientalistične reprezentacije Drugega? Ali smo sposobni razločiti dejansko skrb za varnost in dobrobit žensk od zlorabe desetletnih prizadevanj progresivnih in feminističnih gibanj za namen širjenja nestrpnosti?

Vprašanja, ki jih želimo odpirati, so težka in zahtevajo poglobljeno razpravo.

Na omizju bodo sodelovale:

Ana Frank, raziskovalka religijskih diskurzov v kontekstu enakosti spolov in diskriminacije, avtorica knjige »Feminizem in islam. Turške ženske med Orientom in Zahodom«,

Faila Pašić Bišić, dolgoletna zagovornica deprivilegiranih, humanitarna delavka in aktivistka na področju medkulturnega dialoga, nominiranka za Delovo osebnost leta 2015,

Anja Zalta, sociologinja religije, etnologinja in kulturna antropologinja, raziskovalka na področju primerjalne religiologije, religije in človekovih pravic, religijskih manjšin, spola in religije.

Omizje bo moderirala Veronika Bajt, raziskovalka na Mirovnem inštitutu.«

 

Neskladja med kulturami so vsiljena.

Če povzamem:

·        Nujna je javna razprava. In lahko pričakujemo razburljivo javno razpravo štirih enako mislečih progresivnih feministk. Manjka samo še astrologinja Mojca Pajnik iz Mirovnega inštituta.

·      Muslimanska ženska pokrivala sodijo v slovensko/evropsko kulturno tradicijo, vse ostalo so predsodki.

·    Neskladja med kulturami so vsiljena. Torej se nam samo zdi, da imajo osebe, ki prihajajo iz bližnjega vzhoda in severne Afrike drugačen odnos do človekovih pravic, žensk, dela in privatne lastnine kot Evropejci.

·        Pri zakrivanju muslimank ne gre za podrejanje.

·   Zahodnjaške ženske se MORAJO PODREJATI imperativom lepote (suhost, zapeljivost, razgaljenost).

·        Obstaja prostovoljno podrejanje.

·   »Zloraba desetletnih prizadevanj progresivnih in feminističnih gibanj za namen širjenja nestrpnosti« je problem. S tem zadnjim navedkom v sestavku se globoko strinjam.